V novomeški Galeriji Krka bodo ob 19.uri odprli razstavo steklenih skulptur oblikovalca Tihomirja Tomiča.
Umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe je ob razstavi zapisala: "Očarljive steklene skulpture, v katerih se pretakajo valovi barv, so že desetletja posebnost Tihomirja Tomiča. Kažejo, da je življenje krhko kakor steklo. Kot sreča. Danes je popolna in bleščeča. Morda že jutri zlomljena. Opozarjajo, da je treba živeti sedanji trenutek. Tomič, ki se že vse življenje profesionalno ukvarja z oblikovanjem stekla, je ta nenavaden, skrivnosten, celo mističen material zavestno izbral za svoje umetniško ustvarjanje, ker ga je v določenem trenutku začutil in se mu predal. Tako steklene oblike kot grafične podobe, s katerimi se zadnja leta vse bolj intenzivno umetniško izpoveduje, so zanj medij za vizualna opredmetenja intimnih občutij in razmišljanj. Življenjske okoliščine so ga naučile prerasti nasprotja med iluzijo in resnico, hkrati pa vir življenjske in ustvarjalne moči poiskati v sebi.Vsak od njegovih uporabnih steklenih izdelkov in skulptur prikazuje poseben prizor, v katerem je steklo v središču pozornosti. Skozi značilno transparentnost stekla ustvarja čarobno iluzijo. Kot večni raziskovalec tega občutljivega materiala je povsem predan kontemplativnemu procesu ustvarjanja, kot estet pa ima hkrati tudi poseben odnos do izbranega materiala. Njegov vizualni jezik predstavlja reze v detajlih, zagrinja pripoved v prosojnost, vselej sledi že prej domišljenemu likovnemu konceptu in končna realizacija je le potrdilo njegove umetniško izrazne prepričljivosti. Njegova dela se med seboj povezujejo, in čeprav so razdeljena v tri cikle,predstavljajo svojevrstno kontinuiteto. V prvem so krožniki, kvadratni in okrogli, srednjih in izjemnih velikosti, ki so tako dekorativni kakor umetniški artefakti. Drugi del predstavljajo skulpture čevljev, konjev ali abstraktnih elementov. V tretjem delu spregovorijo grafike, katerih jadra se s simboli navezujejo na izraznost podob v steklu.
Tomičeve steklene skulpture ne vodijo v predstavo popolne resničnosti videnega, temveč gledalca prežemajo z občutkom, da se giblje v poetičnem svetu, kjer so upodobljeni predmeti le nosilci vsebine. Spontanost, značilna za ves čas njegovega ustvarjanja v steklu, je večinoma navidezna, kajti njegovi izdelki v tem občutljivem materialu so skrajno domišljeni. In inovativni. Vsa svoja dela ustvarja od zamisli do realizacije sam. Ponekod prevladuje estetska prosojna struktura stekla z minimalnimi barvnimi poudarki, drugje dominirajo vehementno in spontano izpeljane barvne linije, ki so premišljeno postavljene kot elementi, vzbujajoči pozornost. Njegov prepoznaven in sproščeno občuten barvni vnos v svežino prosojnega materiala je kot avtorski zapis skrajno stiliziran. Ponekod, zlasti v skulpturah, dopušča asociativno prepoznavnost figure, predmeta ali prizora. Pri skulpturah iz stekla je poudarek na nenavadnih, večinoma abstraktnih oblikah in materialih ter na emocionalni vrednosti, praktičnost je odrinjena v ozadje. Govorica njegovih v steklu izvedenih podob je na prvi pogled dvoplastna in globlja, kar jo loči od vsakršne realistične posnemovalne faktografskosti. Ta dela so ponekod abstraktna, kakršen je večinoma tudi njegov grafični opus, drugod pa je v steklo ujel podobo konja, realistični posnetek čevljev ali kakšno drugo figuro ali predmet.
Tudi Tomičevo grafično delo odseva njegov raziskovalni duh. Umetnik nenehno eksperimentira s formami, materiali in slogi. Zanimajo ga učinki tekstur in barv ter odnosi med otipljivimi odtisi in njihovimi vizualnimi učinki, ki ustvarjajo nedorečeno, skrivnostno pripoved. Čustveno komponento grafičnih podob poleg barv in risbe poudarjajo globoko odtisnjeni detajli. Umetniške vizije, ki se razpirajo pred gledalcem, so pričevalci določene kulture in estetskega okusa, ki ga je privzel kot otrok in mladostnik v rojstnem Splitu in ga globoko v sebi ohranil vse svoje življenje. Zavezanost klasični grafični tehniki in veselje do raziskovanja tega vizualnega medija z odtiskovanjem novih in novih plošč ter njihovega kombiniranja je bistvena pri ustvarjanju številnih grafičnih različic. Izrabi vse tisto, kar določena grafična tehnika ponuja, ostrino in energičnost jedkanice ter (pri nekaterih grafikah) očarljivo dekorativen slepi odtis v belino papirja, hkrati pa njegov grafični rokopis beleži izbor čistih barv, ki pritegne s svojo živostjo. Grafičnih matric večinoma ne zavrže, ampak izrabljenih plošč izvablja igro, ki jo ponujajo. Išče povezavo med zgodbo, vrezano na plošči, in novo, ki šele nastaja. Jo dopolnjuje. Pri enih asociira volumen, značilen za njegova dela v steklu, pri drugih, kjer je bistvena intimna sporočilnost, je dominantna ploskovitost. Tako Tomič skozi klasični grafični medij izraža svoje doživljanje sveta. Piše lastne zgodbe. Nekateri motivi na njegovih grafikah so vzeti neposredno iz prostora in časa ter njunega vpliva nanj. Tako na videz preproste grafike, mestoma obogatene s človeško figuro ali izpisano besedo, v sebi skrivajo intimno simboliko. V tem kontekstu so abstrahirane podobe, obžarjene s toplo svetlobo in s fino grajenimi valovitimi teksturami, v njegovem grafičnem opusu glavni nosilci njegovih imaginarnih zgodb.
Tomičeve steklene skulpture dajejo gledalcu priložnost, da vizualizira vsak kos kot celoto, nato pa uživa v različnih svetlobnih učinkih, ko spreminja perspektivo gledanja. Pri teh njegovih čudežno krhkih stvaritvah gre za združevanje oblik, materialov, barv in iskanje lastnega izraza. Zlasti barve, ki s steklom pridobijo moč, vzbujajo pozornost in močno vplivajo na razpoloženje gledalca. Steklo in barva. Prosojno in krhko steklo ter barva kot gost, večinoma poln material, se dopolnjujeta in ustvarjata ravnovesje. Sta jin in jang. Še več, sta dvoedina – skupaj popolna. Barve v steklenih skulpturah rastejo kot živi organizmi, dihajo in živijo. Življenje, ki se ob Tomičevih razstavljenih umetninah kaže skozi steklo, je po eni strani zastrto skrivnostno, a tudi igrivo, energično in spontano. Zdi se, kot bi se v njem zrcalila umetnikova podoba. Malo skrivnostna, a tudi polna energije in spontane srčnosti," je še zapisala Tatjana Pregl Kobe ob razstavi Tomičevih steklenih skulptur.