Seviqc Brežice bo do konca leta ponudil še štiri koncerte. Na prvem, 13. oktobra v Šmartnem pri Litiji, bo nastopil ansambel Nexus Baroque. Umetniški vodja in direktor festivala Klemen Ramovš je na današnji novinarski konferenci predstavil še odprto pismo premierju Miru Cerarju, ki je njegov prispevek k razpravi o novem kulturnem modelu.
Kot je povedal Ramovš, se festival Seviqc Brežice sicer osredotoča na poletne mesece, letos pa se jim je program zaradi nekaterih programskih pristopov raztegnil do decembra. Eden od razlogov je evropski projekt Emerging European Ensembles, kjer v mreži sodeluje osem mednarodnih partnerjev, zato je nemogoče vse dogodke postaviti samo v poletne mesece.Ansambla Nexus Baroque in Continuu-m iz Nemčije, ki delujeta pod okriljem omenjene mreže, bosta zato v Sloveniji gostovala prvi v oktobru in drugi v decembru. Nexus Baroque bo razen v Šmartnem pri Litiji 14. oktobra koncertiral še v Brežicah, Continuu-m pa bo 1. decembra nastopil prav tako v Brežicah.
V Brežicah bo 24. novembra gostoval še Flanders recorder quartet. Sestav, ki je po Ramovševih besedah eden najeminentnejših na področju stare glasbe, po tridesetletni mednarodni turneji zaključuje svoje delovanje. Ob tem so člani kvarteta predlagali, da bi nastopili tudi na festivalu Seviqc Brežice.
Ramovš pa je danes predstavil tudi odprto pismo premierju Cerarju. Kot je povedal, se s pismom, ki je pravzaprav peticija, vključuje v razmišljanje o novem kulturnem modelu, obenem je pismo prispevek k novemu Nacionalnemu programu za kulturo 2018-2025, ki je bil do konca septembra v javni razpravi.
Izpostavil je, da je pismo napisal v sodelovanju z ljudmi, ki zelo dobro poznajo problematiko in imajo izkušnje. Podporo zbira mednarodno in, kot je povedal, že imajo podpisnike iz veliko evropskih držav, največ iz Francije.
V pismu Cerarja prosi, naj razmisli o pomenu in vlogi nekaterih vrhunskih programov nevladnega sektorja na področju kulture, med katerimi je tudi Seviqc Brežice, ter primerno ukrepa, da se Slovenija ne znajde na repu ne le evropske, ampak tudi svetovne kulturne scene. Vrhunski nevladni programi so namreč, kot zapiše, nujna dopolnitev javnim zavodom, ker je lahko nacionalna kultura produkcija, razen v redkih izjemah, uspešna le v povezovanju institucionalnega in nevladnega sektorja.
Svoje zahteve je v pismu strnil v osem točk, v katerih med drugim zahteva ustrezno spoštovanje vrhunskih kulturnih programov slovenskega nevladnega sektorja ter primerljivo sistemsko vrednotenje programov in projektov tako institucionalnega kot nevladnega sektorja glede na njihov dejanski pomen, ne pa glede na organizacijski oziroma pravni status, ustrezno sofinanciranje na nacionalni ravni oziroma dodelitev svežih sredstev ter podporo sofinanciranju na lokalni ravni.
Kot je poudaril, je pismo sicer sestavljal z mislijo na festival Seviqc Brežice, bi pa bila uresničitev njegovih zahtev dobra za celotni nevladni sektor.
Predstavil pa je tudi Francoski fokus za staro glasbo, ki je v minulem tednu potekal v Franciji. Kot je poudaril, je šlo za prvi tak dogodek, ki je združil udeležence z vseh kontinentov. Projekt podpira francoske ansamble in je predvsem vložek v francosko, obenem tudi v evropsko kulturo.