V muzeju gradu Rajhenburg nad Brestanico so danes odprli dokumentarno razstavo o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi narodi, ki jo je pripravilo Društvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945. Predstavili so tudi pobudo za Evropski muzej žrtev fašizma in nacizma na Rajhenburgu, kjer je bilo leta 1941 največje taborišče za izgon Slovencev.
Predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič je ob odprtju razstave povedala, da so dan pred svetovnim dnevom spomina na žrtve holokavsta odprli razstavo, ki jo je društvo pripravilo kot zametek evropskega muzeja o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi in drugimi narodi.Na razstavi so prikazali le ledno zbrano dokumentarno gradivo o nasilju nad Rusi, Poljaki, Čehi, Ukrajinci, Belorusi, Srbi, Hrvati in Slovenci v Avstriji ter Italiji. Pri posredovanju slikovnega in drugega gradiva pa so pomagali nekateri člani Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev oziroma žrtev fašizma in nacizma med letoma 1920 in 1945, je dodala.
Razstavo so z njenim današnjim odprtjem predali v varstvo Občini Krško in Kulturnemu domu Krško, ki upravlja z Mestnim muzej Krško in razstavišči gradu Rajhenburg. Hkrati pa društvo upa, da bo ta postala zametek omenjenega evropskega muzeja, je nadaljevala njegova predsednica.
Leta 1991 ustanovljeno društvo s približno 9.500 člani je sicer pobudo za omenjeni evropski muzej dalo že leta 2002. Ob ohranjanju dejavnega zgodovinskega spomina na genocidno okupacijo Slovenije in izgon Slovencev si tudi prizadeva, da bi razstava postala stalna ter da bi se pridružila rajhenburški že postavljeni stalni postavitvi o slovenskih izgnancih.
Pri svoji pobudi za ustanovitev evropskega muzeja so se začeli povezovati tudi s sorodnimi evropskimi organizacijami in društvi, je med drugim povedala Žnidaršičeva.
Kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije in vodja brestaniške muzejske enote, zadolžene za tematiko slovenskih izgnancev, Irena Fürst, pa je glede zamisli evropskega muzeja žrtev fašizma in nacizma novinarjem pojasnila, da so po prenovi gradu Rajhenburg tam leta 2014 postavili stalno muzejsko razstavo o slovenskih izgnancih.
Da bi danes odprta razstava Društva izgnancev Slovenije postala stalna in del predlaganega evropskega muzeja, bi se sicer morali dogovoriti na ustrezni ravni. Pri tej gre namreč predvsem za vprašanje širše internacije med slovanskimi narodi in ne toliko izgnancev. Hkrati pa so vsi razstavni prostori gradu Rajhenburg že zasedeni z drugim stalnimi zbirkami, je še opozorila Fürstova.