Hrvaška vojska ima na svojemu jedilniku srbski džuveč, madžarske sardine in makedonski ajvar kljub geslu "Kupujmo hrvaško", opozarjajo hrvaški mediji. Kot dodajajo, ne gre za nacionalizem, temveč dejstvo, da ima Hrvaška morje polno sardin, večino živil pa lahko tudi sama proizvaja, kar bi povečalo zaposlenost.
Potem ko se je hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović nedavno opravičila, ker je otrokom v Dubrovniku podarila čokoladice srbskega proizvajalca namesto sladkarij hrvaškega porekla, je časnik 24 sata objavil, da ima hrvaška vojska na jedilniku srbski džuveč, madžarske sardine in makedonski ajvar, namesto da bi poskrbeli za hrvaško hrano za hrvaške vojake.Neimenovani sogovornik časnika opozarja, da so na Hrvaškem milijoni hektarjev neobdelanih kmetijskih površin ter da so mnoge tovarne sardin propadle. Obenem več sto mladih vsak dan zapušča Hrvaško zaradi iskanja službe v drugih državah.
Med glavnimi dobavitelji hrane za hrvaško vojsko je zagrebško trgovsko podjetje AIPK, ki je za časnik pojasnilo, da je kmetijstvo na Hrvaškem uničeno.
"Uvoz iz Srbije in Makedonije je najbolj kakovosten. Njihova zemlja je ekološko čista, brez pesticidov, ni gensko pridelane hrane in njihova živila sodijo v zdravo prehrano," so dejali.
Ocenjujejo, da je monopol največji problem Hrvaške, poleg tega pa država varčuje pri javnih razpisih. Ustrezno kakovost in ceno živil je najlažje dobiti ravno v Srbiji in Makedoniji, menijo.
Hrvaško ministrstvo za obrambo je odgovorilo, da v svojih razpisih zahtevajo določene kalorijske, tehnološke in hranilne pogoje za živila, ter da ne morejo vplivati na poreklo hrane svojih dobaviteljev.
V časniku so še posebej začudeni, da sardine za hrvaško vojsko uvažajo iz Madžarske, države, ki nima morja.
Če na Hrvaškem ni surovin za džuveč in ajvar, je v Jadranu veliko ribe, pravijo. Le ena tovarna sardin na katerem izmed hrvaških otokov bi lahko poskrbela za vojsko in hkrati preprečila odhod mladih, so prepričani.
Hrvaški izvozniki so posebej občutljivi na izjave o uvoženih izdelkih na Hrvaškem, ker lahko negativno vplivajo na prodajo hrvaških izdelkov v drugih državah, v tem primeru v Srbiji, Makedoniji in na Madžarskem.