Na današnji dan pred 100 leti se je poslovil eden najbolj ustvarjalnih in prodajanih ameriških pisateljev takratnega časa Jack London. V manj kot dveh desetletjih je napisal okrog 50 različnih del, med najbolj znanimi Klic divjine, ki so bile po njegovih besedah izhod iz revščine. Po nekaterih so posneli tudi filme.
V svojih romanih, povestih in novelah je London opisoval svoje življenjske izkušnje, v pisanju pa je našel izhod iz revščine oziroma način, da je "prodal svoje možgane". Rojen nezakonski materi in vzgajan kot posvojenec si je pred tem služil kruh v tovarni ribjih konzerv, nezakonito je lovil ostrige, nato pa je izbral pot pustolovca.Med drugim se je pridružil ribičem, ki so odšli lovit na Japonsko, kasneje je iskal zlato na Aljaski. Zaradi potepuštva je bil celo zaprt, kar je v avtobiografskih spominih Pot, v slovenščino prevedenih tudi pod naslovom Cesta ali Potepuhi, opisal kot "strašno brezno človeške degradacije".
Njegove avanture so bile tudi sicer navdih za njegovo pisanje. Kot piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu, je v pustolovskih in mnogokrat avtobiografskih besedilih slikal ideal upornega individualista, ki sprejema boj za obstanek in z močno voljo kljubuje nevarnostim. Bil je tudi vnet zagovornik delavskih pravic, kar je med drugim izrazil v romanu Železna peta.
Iz želje, da postane pisatelj, se je vpisal celo na kalifornijsko univerzo, vendar je študij zaradi pomanjkanja denarja opustil. Veliko pa je bral, med drugim Gustava Flauberta, Leva Tolstoja, Karla Marxa, Friedricha Nietzscheja in Charlesa Darwina.
Največji uspeh je požel z romanom Klic divjine (1903), ki je 20 let kasneje doživel prvo filmsko priredbo. Med njegovimi glavnimi deli, številna so prevedena tudi v slovenščino, pa so še Beli očnjak, Morski volk, Martin Eden, Kralj alkohol, Dolina meseca, Otroci mraza in Jerry z otokov.
Čeprav je bil najbolje plačan pisatelj svojega časa, je bil skoraj vedno brez denarja, predajal se je tudi alkoholu. Leta 1916 na današnji dan je storil samomor.