Skupina Laibach je uspela izvesti prvi koncert v Severni Koreji, na katerem ni bilo partijskega vodstva, udeležil pa se ga je ves diplomatski zbor, je novinar 24ur Jure Tepina sporočil preko Twitterja. Dodal je, da so bili Laibach kljub dodatnim cenzorskim posegom v program zadovoljni z razpletom in so na koncertu "razturali".
Cenzorji so se repertoarja Laibachov pošteno lotili. Po skladbah Koran in Eat Liver so cenzurirali tudi priredbo pesmi We will go to Mount Paektu, ker je zanje preveč sveta in jo slovenska zasedba ni izvajala v pravem tempu. Skladba je sicer ena najbolj priljubljenih letošnjih pesmi severnokorejske dekliške skupine Moranbong. Pred koncertom se je omenjalo, da naj bi se članice zasedbe Laibachom pridružile na odru. Skupina je za skladbo pred odhodom v Severno Korejo posnela tudi video.Po prvotni najavi, da bo s koncertnega programa izpadla pesem Final Countdown, so jo Laibach izvedli, a s spremenjeno videoprojekcijo. "Podložili smo jo z odlomkom vesoljske bitke iz znanstvenofantastičnega filma, oni pa ne marajo agresivnih stvari," je za Delo pred koncertom povedal Ivan Novak.
"Tudi prizore iz korejskih filmov, s katerimi smo opremili pesmi, kot sta Do-Re-Mi in Edelweiss iz predelanega muzikala Moje pesmi moje sanje, so cenzurirali, a zaradi otročjih stvari. Vse korejsko jim je sveto in ne more biti uporabljeno v drugem kontekstu, kot je vizualna oprema nečesa drugega," je še pojasnil Novak.
Med pesmimi, ki so bile na repertoarju, je bila korejska tradicionalna pesem Arirang, a so jo Laibach izvedli brez korejskega zbora. Težava je bila v tem, da bi Korejke na odru stale za belcem, kar se cenzorjem ni zdelo sprejemljivo, je zapisal Tepina.
Cenzura po zadnjem tvitu Tepine ni uspela, koncert pa se je zaključil s stoječo ovacijo v korejskem stilu.
Koncert so organizatorji preselili iz prvotno načrtovanega glasbenega konservatorija Kim Von Gjuna s 1000 sedeži v večje gledališče Pongua s 1500 sedeži.
Novak je za Delo dejal, da je teater odličen, fenomenalen: "Imajo ogromno takšnih gledališč, enega večjega od drugega in vsi so korektno vzdrževani. Manjka pa jim oprema. Nimajo banalnih stvari, kot so kabli ali stojala za glasbila. Imajo sicer bobne, a s tako slabo kožo, da ni ustrezno napeta, in opna nima pravega zvoka, nove kože pa nimajo in je niti preskrbeti ne morejo."
Prav tako je navdušen nad tamkajšnjimi prebivalci: "Ljudje so neverjetni. Ni ene same skepse in enega samega cinizma. Povsem nedolžni so, odprti in čisti. Doslej nisem srečal enega samega grdega človeka. To je utopija, ki očitno deluje. Ljudje plešejo na cesti, se dotikajo z rokami, moški in ženske so med seboj izjemno spoštljivi. Njihovi odnosi so harmonični brez sleherne moške dominacije. Nobene pornografije ni nikjer in v enem tednu nismo naleteli na ničesar opolzkega ali vulgarnega. Vse je ena sama fascinantna lepota ljudi."
"Koncerta sta razprodana, na otvoritvenega pa so bili povabljeni vsi diplomati, ki so v Pjongjangu. Za Severne Korejce je to prestižen dogodek," je v komaj delujoči mobilni telefon za Delo povedal Morten Traavik, norveški režiser, aktivist in umetnik, ki je s Severno Korejo organiziral že več kulturnih izmenjav.
Pred potjo v Severno Korejo je zasedba Laibach za več medijev ponovila, da se zavzemajo za združitev Severne in Južne Koreje ter da namen njihovega gostovanja ni provokacija.