Delovo nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta je na ljubljanskem Rožniku sinoči prejel Miha Mazzini za roman Otroštvo. Mazzini v avtobiografskem romanu v izmišljenih slikah, kot ga izvrstno opredeli, podaja pretresljivo zgodbo o odraščanju psihično in fizično zlorabljenega, zapostavljenega otroka, je svojo odločitev utemeljila žirija.
Občuteno, tudi nepatetično in nemoralizatorsko demitizira otroštvo kot zlato dobo življenja, hkrati pa izpostavi temeljno formativno vlogo, ki jo ima v življenju posameznika, je žirija še zapisala v utemeljitvi.Na formalno-snovni ravni avtor spretno preigrava avtobiografske in fikcijske elemente, romaneskne in kratkoprozne značilnosti, rahlja in topi meje med njimi, pri čemer njegova pripoved ves čas ostaja - čista literatura, so dodali.
Žirija, ki ji je predsedoval profesor z oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Tone Smolej, je Otroštvo tudi označila za Mazzinijevo zrelo delo.
Nagrajenec je prejel ček v vrednosti 5000 evrov bruto, nato je, kot veleva tradicija, prižgal kresni ogenj.
Kot je za STA povedal Mazzini, sta ga uvrstitev med peterico nominirancev in nagrada presenetili ter razveselili, tudi zato, ker se je pri svojih letih prvič znašel med peterico. Še bolj pa se je nagrade razveselil zato, ker je ob pisanju Otroštva, tega je pisal zadnji dve leti, vzporedno, da je predahnil, pisal še nekaj bolj veselega, mladinski roman Zvezde vabijo, za katerega je letos prejel nagrado modra ptica. Nagrado podeljuje Skupina Mladinska knjiga.
Pisatelj, kolumnist in scenarist Mazzini, rojen leta 1961, je bil med deseterico za kresnika leta 2011 z Nemško loterijo, leta 2014 s Palomo negro in lani z Izbrisano.
Za razliko od prejšnjih let, ko je, medtem ko je žirija v klavzuri v Cankarjevi sobi odločala o dobitniku kresnika, na odru potekal pogovor z nominiranci, so letos njihova dela izbrani izvajalci predstavili skozi glasbo, petje in ples. Mazzinijev roman sta interpretirala Severa z glasom in Gal Gjurin ob klavirju.
Kot je pred nastopom povedal glasbenik, sta ga v Mazzinijevem romanu presunili glasbenost jezika in opisi - veliko je zvočnih opisov. Mazzinijev roman ga je ob branju spomnil na dela ruskega pisatelja Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, "ko tako lepo teče".
Za nagrado so bili letos poleg Mazzinija nominirani še Gabriela Babnik z romanom Intimno, Štefan Kardoš z Veter in odmev, Mirt Komel s Pianistovim dotikom in Nataša Sukič z romanom Piknik.
Žirija, v kateri so bili še Tina Vrščaj, Tina Kozin in Aljoša Harlamov, je pet finalistov izbrala izmed 115 romani z letnico 2015.
Časopisna hiša Delo pa je ob letošnji 25-letnici nagrade in samostojne države podelila tudi srebrnega kresnika. Osemnajstčlanska žirija ga je namenila romanu Kristalni čas pisatelja Lojzeta Kovačiča (1928-2004).
Roman prinaša dogajanje med julijem 1988 in junijem 1990: prvoosebna pripoved in izpoved je polna retrospektiv in premišljanj o bolezni, ljubezni in smrti, posebno mesto imajo štiri ženske iz njegovega življenja.
Nagrado je prevzela pisateljeva vdova Ksaverija Kogovšek Kovačič.
Kovačič sicer velja za posebnega kresnikovega lavreata. Bil je prvi, ki so mu 23. junija 1991 nadeli kresno krono za roman Kristalni čas, in tudi edini, ki je kresnika prejel posthumno, leta 2004 za zadnje dokončano delo, roman Otroške stvari.