Gregórjevo je praznik, povezan z zaljubljenci. Tega dne se po ljudskem izročilu, 12. marca, ptički ženijo. Je pa tudi čas, ko dan postaja daljši in napoveduje pomlad.
Danes je Sonce vzšlo ob 6.20h, zašlo pa bo ob 18.04h, kar pomeni da bo današnji dan dolg 11 ur in 43 minut.Tudi Luno lahko spremljamo: vzšla je ob 6.14h, zašla pa bo ob 19.07h. Zanimiv je tudi podatek, da bo Prvi krajec nastopil 19. Marca ob 18.26h.
Pa še malo o Gregorjevem
Ko je veljal še stari julijanski koledar je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja.
S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Gregorijanski koledar pa se ne imenuje po svetniku Gregorju Velikemu (ki ga praznujemo 12. marca), ampak po papežu Gregorju XIII., ki je živel približno tisoč let kasneje.
Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.
Gregorjevo na Slovenskem velja tudi za praznik zaljubljencev ali dan, ko se ptički ženijo. V nekaterih slovenskih mestih pa so že tradicionalno na predvečer gregorjevega simbolično spustili lučke po vodi.
Preprosta šega izvira iz časa ročnega kovanja in čevljarstva. God sv. Gregorja je veljal za prvi pomladni dan, kar je pomenilo tudi daljši dan ter več svetlobe in toplote. Dan se je takrat že toliko podaljšal, da obrtniki pri svojem delu niso več potrebovali umetne razsvetljave, zato so luč na predvečer gregorjevega simbolično vrgli v vodo.
Tradicija se je v nekoliko spremenjeni obliki ohranila vse do današnjih dni. Danes so lučke, ki jih vržejo v vodo, pravzaprav hišice, cerkvice, kozolci, včasih pa tudi prave umetniške stvaritve iz papirja, kartona ali lesa. V Kropi in Kamni Gorici so poznane kot barčice, v drugih krajih kot gregorčki. Na njih ali v njihovi notranjosti so pritrjene svečke, ki svetijo skozi pisano obarvana okna.
Običaj je danes namenjen predvsem druženju, kjer se najbolj zabavajo otroci. Prireditve vsako leto potekajo v več gorenjskih krajih in tudi v Ljubljani. Letos je sicer previsok vodostaj reke preprečil spust luči po Gradaščici.
Gregorjevo na Slovenskem velja tudi za praznik zaljubljencev ali praznik, ko se ptički ženijo. Stari običaj pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.
Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo 22. januarja, zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ohcet”, ptički pa se ženijo tudi na Valentinovo 14. februarja.
Sv. Gregorij je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.