Izgleda vabljivo, slastno, vsaj ko vidimo prvo fotografijo.
A sladica zagotovo ni. Gre za gobo t.i. peckovo ježevko.ZNAČILNOST: nenavadna goba na belkasti površini izloča krvavo rdeče kapljice, ima pod klobukom iglice, meso pa je pekočega okusa.
KLOBUK: 2-6 cm, sprva izbočen, nato sploščen ali celo udrt, večinoma nepravilno grbičasto naguban, posebno na osredju, sprva žametast, v starosti gol, mlad je bel, nato rožnato rjav, star rdeče rjav do črno rjav, pogosto ob robu nekoliko kolobarčast, mlad in svež izloča kapljice bistre krvavo rdeče tekočine, ki vidno izstopajo iz belkastih gubic.
TROSOVNICA: je igličasta, iglice so kratke, goste, porasle po kratkem betu, sprva bele, nato vinsko rjave s svetlejšo konico.
BET: 1-4 x 0.5-2 cm, valjast, spodaj pogosto odebeljen, puhasto dlakav, rdečkasto rjav.
MESO: rdečkasto rjavo, plutasto, kolobarčasto, pri stiskanju se pocedi bistra tekočina, okus je pekoč, vonj neizrazit.
TROSI: 5-5.5 x 3.8-4 μm, elipsoidni, nepravilno grbičasti, trosni prah je rjav.
RASTIŠČE: raste v iglastih gozdovih, zlasti pod bori in smrekami, pozno poleti in jeseni, ni zelo pogosta.
Čas rasti: -VIII-IX-X-
UPORABNOST: neužitna.
Peckovo ježevko spoznamo po značilnih krvavo rdečih kapljicah, ki jih izloča mlada in sveža goba ter po pekočem okusu mesa, podobno pa rdečo tekočino izloča tudi rjasta ježevka (Hydnellum ferrugineum), a ima meso milega okusa, klobuk je bolj rjasto rjave barve, nikoli kolobarčast in z manj zgrbančenim osredjem.