Čebele so kot opraševalke mnogih rastlin nepogrešljive za naš obstanek. V Sloveniji smo doslej našli 562 vrst divjih čebel, večina vrst pa živi samotarsko. Jih poznate?
Prednice čebel so ose, ki so živalski plen zamenjale za pelod in medičino s cvetov rastlin cvetnic. Rastline izločajo medičino v cvetovih prav zato, da bi privabile opraševalce, pelod pa je z beljakovinami bogata hrana, ki zadošča za razvoj čebeljega zaroda.V Sloveniji poznamo doslej 562 vrst divjih čebel. Vsaka samica sama pripravi gnezdo in poskrbi za hrano svojega potomstva. Čebele se razlikujejo po življenjskih navadah in prilagoditvah na svoje rastlinske gostiteljice. Velike so od 3 mm do 2 cm in pol, kolikor lahko merijo velike lesne čebele.
Mnoge samotarske čebele nabirajo le pelod ene same rastlinske vrste ali nekaj sorodnih rastlin. Njihovo obdobje dejavnosti je časovno usklajeno z obdobjem cvetenja njihove rastlinske gostiteljice, preostalo leto pa preživijo v mirovanju kot ličinke v gnezdih.
Izbirčnost jim zagotavlja varen vir hrane, dokler se razmere v okolju ne spremenijo. Vodi tudi v razvoj velikega števila čebeljih vrst, saj se vsaka prilagaja svojim rastlinam. Rod peščinskih čebel (Andrena) je z vrstami najbogatejši v Evropi. Mnoge izmed njih obiskujejo le izbrane cvetove.
Divje čebele gnezdijo na različne načine. Mnoge skopljejo rove v tla, druge pa poiščejo primerne luknje v lesu, denimo zapuščene rove lesovrtih hroščev, razpoke med kamenjem ali votla rastlinska stebla. Večina vrst celice v gnezdu premaže z lastnim izločkom, čebele znoske iz družine Megachilidae pa jih obložijo s peskom, zgrizenim listjem, rastlinsko smolo ali koščki rastlinskih listov. Nekatere vrste iz teh snovi gradijo prostostoječe celice v skalnih vdolbinah ali na vejah.
Čmrlji so izmed vseh čebel najbolje prilagojeni hladnemu podnebju, zato živijo tudi visoko v gorah. Matice spomladi poiščejo primeren prostor za gnezdo in same vzgojijo prvi zarod delavk. Te prevzamejo vsa dela v gnezdu, matica pa leže nova jajčeca. Številčna čmrlja družina vzdržuje v gnezdu stalno temperaturo. Z drgetanjem mišic ga segreva, s prhutanjem s krili hladi. S telesno toploto čmrlji grejejo tudi razvijajoči se zarod. Zimo pa preživijo le mlade matice, ki se izležejo proti koncu poletja. Samci jih tedaj tudi oplodijo.