Najtesnejši sodelavci Radia Krka Petra Majdič, Rok Žurga, Jure Zupančič in Ajda Zorko, so bili v soboto, 28. septembra, v najboljši družbi radijskih kolegov skupine Media24. Srečali so se na izjemni dobrodelni avanturi Aviratek 2019 v čudoviti naravi Šentvida pri Stični. Na veliki preizkušnji so bili predvsem njihovi sklepi in kondicijska pripravljenost, še zdaj pa čutijo posledice svoje mladostne zagnanosti. Pogumni in energični radijci s Krke so bili najboljši v zahtevnem skakanju v vrečah.
Programska urednica Radia Krka Petra Majdič je po pristni dogodivščini simpatično strnila vtise: »Ne vem, ali me še danes bolijo trebušne mišice od premagovanja ovir in teka ali od smeha, ki smo si ga privoščili. Bilo je super, po dolgem času sem se sprostila do konca in šla »na vse ali nič«. Me bo pa kot kaže še nekaj časa na to spominjala »natolčena« trtica, izzivi pri sedenju in vstajanje po vseh štirih, pripoveduje v smehu o nepozabnih doživetjih s svojimi najboljšimi sodelavci. «
Tudi zabavni jutranji voditelj Rok Žurga ima veliko zanimivih spominov po skupni dobrodelni radijski avanturi. »Razen tega, a imam zvit gleženj, sem zelo dobro. Sicer čutim, da ni bil čisto navaden sprehod, ampak to se da vse zdržat. Sem pa celo nedeljo odležal z obkladkom in dvignjeno nogo. Načeloma sem se vajen valjati po blatu, skakat čez ovire in tako naprej. Ne boste verjeli, kolikokrat me je moja mama v otroštvu vlekla dol z drevesa ali iz kakšne luže.« Pa bi še enkrat sprejel takšen zahteven izziv? »Takoj sem za še enega, samo, da se mi gleženj pozdravi, pravi nasmejan Rok. Če smo zraven še dobrodelni pa je to sploh super.«
Skupinski izziv ni prizanesel niti Rokovemu jutranjemu sodelavcu Juretu Zupančiču. Slikovito je povedal, da čuti skorajda vse mišice v telesu. »Tudi tudi tiste za katere nisem niti vedel da jih imam, še najbolj me bolijo roke. Imam takšen "muskelfiber", da komaj slečem majico, tako da še dobro, da imam tudi prijazne puloverje na zadrgo. Drugače bi pa takoj šel še enkrat na Aviratek. Priznam, da ko sem bil enkrat do vratu v mokrem in lepljivem blatu, sem se spet počutil povsem srečen in svoboden kot otrok, čisto brez vseh skrbi. Na Avirateku pa sem najbolj užival v "drči". Ko se spustiš po riti po klancu navzdol in si brez kontrole, kje boš pristal, to je nekaj najlepšega, je ves navdušen neverjetne izkušnje opisal Jure.«
Tudi Krkašica Ajda Zorko je še naslednji dan precej čutila mišice na stegnih. »Še zdaj me boli ena od mišic na roki, tako da tudi v avtu malo težje menjam prestave. Bi pa rada iskreno pohvalila našega čudovitega Roka, ki je res ves čas prijateljsko in z veseljem pomagal drugim, pokal je od pozitivne energije in navdušenja. S seboj je imel palerine za enkratno uporabo in jih je radodarno razdelil po koncu Avirateka, da nismo bili mokri zaradi dežja. Naju s Petro sta Rok in Jure odločno potegnila čez ogromne bale sena, Rok nam je vsem skupaj pomagal iz blatne kopeli in iz potokov in svetoval kako uspešno čez ovire". Ajda je sicer najprej zatrjevala, da ona se pa že ne bo zmočila: »Potem pa sem takoj na začetku padla v sijočo belo peno in bila pol ure kasneje že do kože premočena in hodila po neverjetnem blatnem bazenu, ki mi je bil skoraj do vratu, ampak zadovoljna in presrečna, da smo se prijateljsko združili in se zabavali za dober namen.«