Naš dopisnik Božo se je te dni vrnil iz Grčije kjer je občudoval grške lepotice vseh oblik. Večino je ujel v fotoobjektiv in nam poslal obsežno zbirko utrinkov.
O sami Kapadokiji pa nam je poslal tudi nekaj podatkov.Turško:Kapadokya staroperzijsko: Katpatuka, grško: Καπαδοκ?α, latinsko: Cappadocia) je pretežno gorata antična pokrajina v vzhodni Mali Aziji.
Vsekakor ena najbolj slikovitih pokrajin našega planeta, ki v moderni dobi privablja množico turistov zaradi svojih spektakularnih geoloških in kulturnih značilnosti.
V Kapadokiji so imeli svoje trgovske kolonije že Asirci. Pokrajini so najprej vladali Hetiti, za njimi pa Lidijci, Medijci in Perzijci. Konec 4. stoletja pr. n. št. je prišla pod oblast Aleksandra Velikega in njegovih diadohov, leta 302 pr. n. št. pa je postala samostojna kraljevina. Njen najbolj znan vladar je bil Ariat V. (164-138 pr. n. št.), ki je mnogo prispeval k helenizaciji pokrajine. Leta 17 je Kapadokija postala Rimska provinca.
Na ozemlju Kapadokije je niz pomembnih arheoloških najdišč. V bližini današnjega mesta Kayseri so ruševine antičnega mesta Mazaka (rimska Caesarea Cappadociae), glavnega mesta nekdanjega kraljestva. V bližini Kayserija so tudi ruševine mesta Kültepe (antični Kanes), kjer je najdišče tako imenovanih kapadokijskih tablic – pravnih in trgovskih dokumentov in korespondence asirske trgovske kolonije iz 18. stoletja pr. n. št. Tablice so napisane v staroasirskem narečju. Podobne tablice so odkrili tudi v Alişar Höyüku in Bogazkaleju.
V Kapadokiji je poleg antičnih tudi mnogo krščanskih arhitektonskih spomenikov, samostanov in cerkva iz 5. do 13. stoletja (Tomarza, Göreme, Çaus In in drugi).