Po jutru se dan pozna. Tako pravi vsem znani pregovor. In če mu sledimo, ne dovolimo, da jutra postanejo en velik stres. Proti slednjemu se od 2. septembra dalje, od ponedeljka do petka, od 6. do 10. ure, s smehom, humorjem, dobro voljo, pozitivnimi mislimi in nagradnimi igrami, »borita« Rok Žurga in Jure Zupančič, jutranjca na Radiu Krka.
In ker prazna vreča ne stoji pokonci, še posebno po večurnem nočnem postu ne, je to, da sta se odločila, da pripravita zajtrk, kar nekako logična izbira.
A se, roko na srce, nismo z njima dobili zjutraj, nekako je ura, ko se Rok in Jure vstajata, bila vseeno malce prezgodnja. Budilko imata navito tam okoli štirih zjutraj, eden prej, drugi malce kasneje, da sta ob šestih povsem prebujena za mikrofonom, svoj čas namreč terja tudi vožnja v Novo mesto, Rok je iz Stare Bučke, Jure pa, kot je pripomnil, vsak dan migrira iz Grosuplja. »Jaz sem tako tri ure spanca izgubil, Jure pa eno pridobil,« v smehu pove Rok. Pred stalnim jutranjim terminom je namreč na Radiu Krka delal dopoldne in popoldne, tako da se je vstajal nekaj ur kasneje, Jure pa je jutranji program začenjal ob petih.
Glasba in psa
Oba se strinjata, da ima ta stalni delavnik, s katerim zaključita ob dveh popoldne (potem ko se poslovita iz etra, je seveda čas za snovanje novih jutranjih oddaj), pa čeprav se začne zelo zgodaj, obilo prednosti, saj zdaj lažje načrtujeta popoldanske dejavnosti. Teh pa nobenemu ne manjka. Rok je pevec, ritem kitarist, pisec besedil in glasbe ter idejni vodja skupine Captain Morgan's Revenge, s svojo leto in pol staro rotvajlerko Blue pa pridno opravlja izpite za reševalnega psa. Jure v prostem času vrti glasbo kot DJ, predvsem za zasebne zabave, poroke in rojstne dneve, ima tudi psičko, mešanko Jelly, ki je odigrala nadvse pomembno vlogo na petek, 13. septembra. Jure ni prav nič vraževeren in je prepričan, da je ta dan srečen dan in v ožjem družinskem krogu »vzel« svojo Karin, Jelly pa jima je na civilnem obredu prinesla prstana. Za prijatelje in sorodnike je zabava sledila naslednji dan, seveda pa ni minila brez radijskih sodelavcev, tudi Petre Majdič in Roka, zanje pravijo, da so sveta trojica.
In na zeljniku te trojice zrastejo tudi večina idej, ki jih potem tako ali drugače v življenje spravi moška dvojica za mikrofonom. »Med drugim 'podgurimo' Jureta. Ne moreš verjeti, da ni vedel, kaj je to kolbica,« nasmejan pristavi Rok. Če še ne veste, gre za rubriko, poimenovano podgurjenje, v kateri Rok Juretu obrazloži najrazličnejše besede, ki jih uporabljajo Dolenjci, večinoma so to nemčizmi. Sicer pa sta postala tandem na terenu že pred jutranjim programom, svoja doživetja, združena z nagradnimi igrami, pa sta delila preko videoposnetkov na spletni strani radia. Tako se je Jure denimo tuširal sredi razstavnega salona Kolpe, vozila sta se po toboganih v Čateških Toplicah, tekmovala v kotaljenju pnevmatik …
Kaj je kraljevski zajtrk?
No, kot že zapisano, sta se priprave zajtrka lotila malce kasneje, kot mu pritiče. Najprej sta pod streho spravila jutranjo oddajo, potem smo sedli v avto in se dopeljali v Roku na Staro Bučko. Še nismo dobro parkirali ob hiši, sta iz bližnjega gozda prišli Blue in njegova Suzana, ki je v rokah nosila polno vrečko dežnikaric in majhnega jurčka. »No, pa bo za večerjo,« je zadovoljno pripomnil. Dežnikarice, pove, pripravi ocvrte ali pa jih samo nareže, umeša v jajca in speče omleto, če jih pa je res veliko, pa jih narezane da v skrinjo. S Suzano cenita doma pridelano hrano, v shrambi so domače marmelade, paradižnikova omaka in ostale vloženine, ki jih, iskreno prizna, pripravita njuni mami, na kuhinjskem pultu se sušijo zelišča, malo nad njuno hišo je vrt z urejenim zalivanjem iz vodnjaka, za katerega, znova, skrbi njegova mama. »Tudi pri nas doma imamo vrt, pa ga ima tudi mama čez,« se oglasi še Jure.
Rok se kar rad vrti okoli štedilnika, predvsem pa je navdušen nad žarom, ima kar dva. Z žara z veseljem kaj poje tudi Jure, peče pa ne, saj, kot pravi, traja preveč časa. Ja, bo že vedel kaj govori, Rok namreč za pripravo pečenih reber porabi vsaj osem ur. »Šest ur so na dimu na nizki temperaturi, da se vse lepo prekadi in prekuha,« pojasni, seveda pa dan prej pripravi tudi samo meso.
Jure se raje loti bolj osnovnih in tradicionalnih jedi. Pica zaseda zelo visoko mesto, na njej pa se znajde vse, kar mu pride pod roko. Temu reče pospravljanje po hladilniku. Ni pa ravno navdušen nad peko palačink. Ne da jih ne mara, le mase vedno naredi toliko, da za štedilnikom stoji eno uro. »Ne znam narediti mase za šest palačink,« prida.
In smo pri kraljevskem zajtrku. Pravzaprav je to Rokov kraljevski zajtrk. Najprej je na domači masti z ocvirki na hitro prepražil na drobno sesekljano čebulo, na to ubil dve jajci na oko, malo posolil in popopral, za piko na i pa dodal še domačo začimbno mešanico, ki je, kot je dejal, skrivna sestavina njegove kuhinje. Vse skupaj je pokril in počakal, da se lepo speče, medtem pa v drugi ponvi popekel še klobasice. Preprosto, a kraljevsko.
Pa se v svojem stilu oglasi Jure: »Ti temu praviš 'fruštek'. Tole je 'fruštek'!« Vzame skodelico, zlije vanjo mleko in strese koruzne kosmiče. »Njami,« se še sliši, ko nese žlico v usta.
Ja, gotovo jih ni malo, ki imajo podoben zajtrk Juretovemu, a tudi njemu je teknil Rokov kraljevski zajtrk, ko sta zadovoljno sedla za mizo.
Članek je bil objavljen v Živi - prilogi Dolenjskega lista, septembra 2019.
Galerija
