Zavod za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja je v krajevni knjižnici v Semiču sinoči organiziral delavnico z naslovom "Uporabnost zelišč za vsak dan".
Zelišča in dišavnice so imeli od začetka človeštva svojstven pomen, tovrstno znanje pa se je prenašalo iz roda v rod, se spreminjalo, iz kulture v kulturo dopolnjevalo in spreminjalo pomene in oblike, vseskozi pa je vedenje o zeliščih in dišavnicah obdržalo enak namen in pomen. Zelišča in dišavnice so imele ključno vlogo v hrani in pijači, za zdravstvene namene pa zlasti takrat, ko medicina še ni bila dovolj razvita.Številne kulture so zelišča in dišavnice porabljale v različnih običajih, šegah, vraževerjih in magijah. Zelišča in dišavnice so bile pomemben del vrtov in domov, saj je njihova uporaba prinašala boljše počutje, priprava v kopelih, mazilih ali dišavah pa je poskrbela tudi za razvajanje.
Na delavnici so tokrat predstavili nekaj skrivnih kulinaričnih receptov naših prednikov in udeležencem predstavili zanimive prigode starih »padarjev«. Padarstvo je bilo namreč v davni preteklosti poklic, padarji pa so sodili v najnižjo vrsto zdravstvenega osebja z omejenim področjem delovanja. Na Slovenskem začetki padarstva segajo v 14.stoletje, ko so se padarji ukvarjali s puščanjem krvi, stavljanjem rožičkov, izdiranjem zob, zdravljenjem ran, striženjem, masažo in kozmetiko. Pred nastankom javnih lekarn so padarji v svojih “lekarnah” pripravljali odvajala, bljuvala, in »čudodelna zdravila« v obliki napojev in mazil. Konec 18. stoletja je bil padarski poklic ukinjen.
Tokratno brezplačno delavnico v Črnomlju je vodila zeliščarka Alenka Kukman.