V Ljudskem domu Šentvid nad Ljubljano bo drevi premiera gledališko-glasbene predstave o življenju in delu Lojzeta Slaka z naslovom En godec nam gode. Scenarij za predstavo ki je nastala po istoimenski knjigi Ivana Sivca, je napisal Roman Končar. Ustvarjalci napovedujejo radostno in hkrati ganljivo predstavo.
Sivec ob pisanju knjige ni slutil, da bo kdaj iz dela nastala predstava, je pa, kot je zapisal, "čutil, da je Slak - še posebej ob današnjih mnogih povprečnih glasbenih skupinah - tak potencial, da se da črpati iz njegovega dela in osebnosti še desetletja in desetletja".Roman Končar je iz Sivčeve knjige pobral "le golo motiviko, le posamezna zgodovinska dejstva s časovne premice razvoja Lojzeta Slaka". Kot je dodal, je "potem čisto na novo spisal dramolet s petjem, ki bo zdaj ugledal luč odrskih desk".
Po njegovem mnenju je nastalo "resnično dobrovoljno, radostno in veselo delo, ki pa je na trenutku tudi zelo ganljivo, pa hudomušno razposajeno in tudi smešno. Nastalo je, spet, nekaj - za ljudi", so njegove besede povzeli v društvu Blaž Potočnikova čitalnica, pod okriljem katerega deluje Teater Šentviški. Predstavo je režiral Brane Kopač.
Predstava, ki je nastala v sodelovanju s Slakovo družino, bo prikazala glasbenikovo življenje od otroških dni do velikega gala koncerta v Cankarjevem domu. Vključenih je več kot deset Slakovih melodij, ki jih bodo izvajali v živo. Nastopajoči bodo hkrati igralci, pevci in instrumentalisti. Skupaj bodo odigrali 43 vlog.
Ob premieri bodo v Domu sv. Vida v Šentvidu nad Ljubljano odprli tudi potujočo razstavo Moje plošče so moje knjige.
Lojze Slak (1932-2011) je s svojim delom pustil velik pečat v slovenskem glasbenem prostoru. Prelomno leto v njegovi karieri je bilo 1957, ko je kot samostojni harmonikar prvič nastopil na radijski oddaji Pokaži, kaj znaš! in očaral tako strokovno javnost kot radijsko občinstvo.
Slaku in njegovemu ansamblu gre, poleg bratov Avsenik, pripisati zasluge za to, da je slovenska narodnozabavna glasba postala znana v mednarodnem prostoru. V zadnjem obdobju se je Slak s koncertnimi nastopi skušal približal tudi mlajšim poslušalcem. Med drugim je sodeloval z zasedbo Big Foot Mama.
Glasbenik je znan tudi po tem, da je izpopolnil diatonično harmoniko s šestim gumbom za igranje basov in t.i. Slakovim gumbom za desno roko. Za svoje delo je prejel številna priznanja v Sloveniji in tujini.
Slavko Slak o razstavi:
Roman KOnčar:
Režiser predstave Brane Kopač:
Igralec Martin Bučar:
Galerija
