Tepežni dan je bil nekdaj otrokom v prav posebno veselje – na ta dan so lahko vzeli v roko šibo in z njo tepežkali odrasle, najprej seveda očeta in mamo.
Tepežni dan je bil nekdaj otrokom v prav posebno veselje – na ta dan so lahko vzeli v roko šibo in z njo tepežkali odrasle, najprej seveda očeta in mamo. In odrasli so se jih lahko znebili edino tako, da so jim ponudili slaščice ter druge male dobrote.Tepežkanje ima zelo stare korenine, saj se nanaša na dan, ko je dal Herod pomoriti otroke, ko je iskal novorojenega kralja.
Tepežkanje je bilo v časih naših babic blagoslov, ki naj bi z narave (šibe) prehajal na ljudi, predstavljal pa je rodnost in življenjsko moč. Starejšim je pomenil obljubo zdravja, dekletom željo za dobro omožitev, živalim v hlevu dobro rejenje, celo po deblih dreves je švrknila šiba, da bi naslednje leto dobro rodilo. Udarcu ali dvema se ni mogel izogniti nihče – če tepežkarjem nisi odprl vrat, te je namreč celo leto čakala nesreča.
Kakšna je morala biti šiba za tepežkanje? Otroci so lahko uporabljali zimzelene rastline ter šibe iz drevja, ki spomladi hitro ozeleni. Najpogostejše so bile leskova, vrbova, brezova, smrekova ali brinjeva veja.
Tepežkanju so v nekaterih delih Slovenije rekli tudi šapanje, ponekod pametiva, rodivanje, drugje pa so fantjepo hišah friškali.
Danes je tepežni dan
Šip, šap,
šip, šap,
danes je tepežni dan.
Rešite se, rešite!
Zdravi, veseli,
dolgi, debeli,
da bi dosegli sivo brado
in dočakali leto mlado.
Šip, šap,
šip, šap,
danes je tepežni dan.
Rešite se, rešite!
Ob večerji smo se zbrali
dedi, babi in mi ostali,
da staremu letu slovo bi dali.
Ko je ura polnoč bila,
z željami in zdravico
soba se je napolnila.
Da bi zdravi, srečni vsi ostali,
da bi vedno se smejati znali.
Saj tisti rek kako drži:
kdor smeje se, je zdrav za tri.
Šip, šap,
šip, šap,
danes je tepežni dan.
Rešite se, rešite!
Zdravi, veseli,
dolgi, debeli,
da bi dosegli sivo brado
in dočakali leto mlado.
Šip, šap,
šip, šap,
danes je tepežni dan.
Rešite se, rešite!
Ob večerji smo se zbrali
dedi, babi in mi ostali,
da staremu letu slovo bi dali.
Ko je ura polnoč bila,
z željami in zdravico
soba se je napolnila.
Da bi zdravi, srečni vsi ostali,
da bi vedno se smejati znali.
Saj tisti rek kako drži:
kdor smeje se, je zdrav za tri.