Kenijca Eric Kiprono Kiptanui (2:05:47) in Angela Jemesunde Tanui (2:20:08) sta zmagala na maratonu v Sieni, ki je štel tudi za olimpijske kvalifikacije. Slovenec Primož Kobe je bil za drugi slovenski čas v zgodovini (2:13:36) 37., Mitja Krevs pa 43. (2:16:36). Oba sta krepko izboljšala osebna rekorda, olimpijske norme pa jima ni uspelo doseči. Neja Kršinar, tretja slovenska predstavnica na maratonu, je med atletinjami odstopila.
Med atleti je bil drugi Etiopijec Abdifufa Nigassa (2:05:57) in tretji Maročan Othmane El Goumri (2:06:18). Prvih dvajset tekmovalcev je teklo pod 2:09. Med maratonkami je Tanuijeva dosegla skupno 49. čas, druga v ženski konkurenci je bila Kenijka Purity Jebici Changwony (2:22:46), tretja pa Etiopijka Bebiyaneshayele Gedamu (2:23:23).
Norma za OI med maratonci je kar 2:11:30, kar je bolje od slovenskega rekorda (2:11:50), ki ga je Roman Kejžar dosegel 26. marca 2000 v Torinu. Kobe, ki je imel pred današnjim tekom tretji slovenski čas v zgodovini, 2:14:50 je tekel 22. aprila 2012 v Linzu, je sedaj drugi na slovenski večni lestvici, prehitel je Mirka Vindiša (2:13:39).
"Če potegnem črto sem zadovoljen, najhitreje sem tekel doslej, lahko pa bi dosegel še kakšno minuto boljši čas. Čaka me še analiza tekme in regeneracija, potem bom naredil načrt za naprej. Po državnem prvenstvu v dolgih tekih naslednji konec tedna bom videl, kakšne posledice je pustil današnji maraton, potem pa se bom odločil, če bom šel še v en lov na olimpijsko normo, verjetno bi bilo to v Milanu, ampak to bo zelo težko," je povedal 39-letni Kobe, olimpijec v Londonu 2012.
Start maratona na letališču pri Sieni je bil zaradi dežja za pol ure prestavljen. "Tudi med tekom je malo deževalo, ves čas je pihal tudi veter po na eni strani krožne proge in to je zelo oviralo nastop. Imam v nogah slovenski rekord, a morale bi biti idealne vremenske razmere za kaj takega in tudi dobra skupina med samim maratonom, tudi te tokrat nisem imel," je dodal novomeški atlet.
V prvi večji skupini je bilo zelo veliko atletov, ki so skušali teči pod 2:09, ker so želeli izboljšati maratonske čase njihovih rojakov in se prebiti med potnike na OI, kot so denimo predstavniki Nemčije, Kanade, Nizozemske, držav, ki imajo več maratonskih norm, kot je zanje mest na OI. Kobe je ocenil, da je ta skupina prehitra, druga manjša pa je imela do 17 km še dober čas, po 21 km pa je Kobe že vedel, da bo normo težko dosegel.
Krevs iz Mirne Peči se je v svojem četrtem maratonu povzpel na šesto mesto slovenske lestvice, njegov dosedanji osebni rekord 2:26:34 pa je bil iz leta 2015. "Ta čas nisem dosegel iz maratonskega treninga, ki se mi posvečam v zadnjih letih. Moj cilj danes je bil, da ta rekord popravim. Še naprej bom gradil korak po koraku, olimpijska norma je visoka, pet minut mi je manjkalo, kar zahteva bolj profesionalen pristop. Sam pa imam še službo in druge obveznosti," je povedal inženir živilstva.
"Vedel sem, da sem dobro pripravljen, tudi polmaraton v začetku marca je bil dober. Ampak pri maratonu je težko napovedati razplet, veliko faktorjev je na tako dolgi progi in se lahko hitro kaj zalomi. Malo rosenja je bilo danes, motil je tudi veter, ki se je v nadaljevanju malce umiril. Bilo pa je okrog 10 stopinj Celzija, ni bilo premrzlo zame in mi je to ustrezalo," je vremenske razmere pospremil Krevs.
Kršinarjeva je bila na merjenju na 30 km na skupnem 93. mestu, nato pa je odstopila in je ni bilo med 28 tekmovalkami, ki so končale maraton. Lani je 6. decembra v Valencii z 2:36:27 prišla na tretje mesto slovenske maratonske lestvice vseh časov in za slabih sedem minut zaostala za normo za OI (2:29:30). Slovenski rekord, 2:27:33, je Helena Javornik dosegla 17. oktobra 2004 v Amsterdamu.