Zavod Dobrote Dolenjske zaključuje zanimiv projekt, ki so ga več kot uspešno izvedli. Zato smo na pogovor povabili Barbaro Jerovšek Volek iz Zavoda Dobrote Dolenjske.
Že samo ime Zavoda Dobrote Dolenjske je zelo vabljivo, povejte nam, kdo ste Dobrote Dolenjske, kaj počnete?
Ljudje nas bolje poznajo po trgovinah butičnih lokalnih dolenjskih izdelkov, velikokrat pa sploh ne vedo, da imamo na našem sedežu v Trebnjem, kjer je naša trgovina, tudi svojo lastno proizvodnjo, v kateri iz lokalnih surovin kmetov pečemo in kuhamo domače dobrote, npr. piškote, marmelade, zeliščne sirupe (npr. bazilika, pehtran, citronka ipd.), likerje (cvičkov liker in roženkravtov liker sta naša najbolj prepoznana), razne delikatese, kot so cvičkova sol, raška č'bula s cvičkom, vloženi česnovi peski, čemaževi popki itd.
Kje drugje lahko še najdemo vaše izdelke?
trgovina Trebnje, trgovina Ljubljana, spletna trgovina in pa junija odpiramo še našo 3. lastno trgovino na Glavnem trgu v Novem mestu.
Slišala sem, da ste izdali celo svojo kuharsko knjigo?
Res je, naš zavod je v sodelovanju s chefom Robertom Gregorčičem iz Oštarije Herbelier iz Dolenjskih Toplic izdal kuharsko knjigo "Dobrote Dolenjske - tradicija in sodobnost okusov", v kateri najdete 20 dolenjskih tradicionalnih receptur iz dolenjske kulinarične piramide, ki pa jih je chef Roberto pripravil na sodoben način in jih prilagodil sodobnim jedcem. Knjiga je bila narejena z mislijo, da potrebujemo knjigo o gastronomiji Dolenjske, ki bo popolno poslovno ali protokolarno darilo, zato je izšla tako v slovenskem kot angleškem jeziku. Poslovna in protokolarna darila oz. darilni paketi z zgodbo so vendarle nekako naš paradni prodajni konj.
V kuharski knjigi lahko najdemo tudi kulinarični zemljevid. Kako pa je ta nastal?
Tako je. Dr. Janez Bogataj je na zemljevid postavil 22 značilnih dolenjskih jedi, pijač in živil, ki so predstavljene tudi na kulinarični piramidi. Tako smo dobili osnovo - tiste reprezentativne značilne predstavnike naše kulinarike, na katerih moramo kot celotna destinacija graditi zgodbo naše kulinarike. Ko pomislite na gastronomijo Italijo, sem prepričana, da takoj pomislite na pico, testenine. Na kaj pa pomislite, ko govorimo o Dolenjski? Cviček. Ja, cviček, potem pa moramo že dobro razmišljati, katere so naše značilne jedi.
Katere pa so naše značilne jedi?
Matevž, češpljeva (prosena) kaša, štruklji in svinjska rebrca.
Glede na to, da ste izdali kulinarični zemljevid Dolenjske in kuharsko knjigo, ali še na kakšen drug način širite kulinarično znanje?
Seveda! Ravno s tem namenom, da ohranjamo in promoviramo dolenjsko gastronomsko dediščino, vsakdanje jedi, ki jih izrinja hiter tempo življenja ... organiziramo različne kuharske delavnice, kjer se učimo kuhati žgance, delati štruklje, peč potice ipd., pa tudi izobraževalne delavnice za otroke vrtcev in OŠ z namenom vzgoje v duhu pomembnosti kratke dobavne verige, čim manj predelane hrane in uporabe lokalnih surovin.
To je tudi namen enega izmed vaših projektov, Domače Dolenjsko, kajne?
Tako je. Projekt "Domače Dolenjsko" smo pričeli izvajati junija 2022 in ga po dveh letih lahko rečem uspešno zaključujemo. Cilj projekta je bil vzpostaviti kratke dobavne verige, lokalni trg in ga tudi promovirati. V projektu je sodelovalo 12 dolenjskih kmetov, pridelovalcev, in sicer: Ekološka kmetija Kukenberger in Sadjarska kmetija Uhan iz okolice Trebnjega, Ekološka kmetija Zabukovec iz Gabrijel, Vinska klet Frelih iz Šentruperta, Sirarna Gorišek iz Mokronoga, čebelar Boštjan Punčuh iz Kostanjevice na Krki, Kmetija Karlovček iz Šentjerneja, Kartuzija Pleterje, Evrosad in Žganjekuha Rožman iz Krškega ter Vina Kerin in Evin gaj – ekološko čebelarstvo Jože Cemič iz okolice Krškega.
Kaj pa to pomeni v praksi?
V praksi to pomeni, da je bila naloga našega zavoda, da odkupujemo pridelke in izdelke teh kmetij in jih prodajamo preko različnih prodajnih kanalov končnim potrošnikom, in sicer tako, da ustvarimo vsaj 100.000 EUR prihodkov od prodaje teh izdelkov. Cilj smo dosegli in presegli. Ni pa bil to edini cilj. Poudarek smo dali tudi na certificiranje teh izdelkov s strani strokovne zunanje komisije, ki je izdelkom podelila certifikat lokalne kakovosti naše teritorialne kolektivne blagovne znamke Dobrote Dolenjske, ki temelji na modelu Izvorno slovensko, poleg tega smo v projekt vključili tudi razvoj in tako razvili nove živilske izdelke, ki so plod surovin različnih pridelovalcev, recimo Hišni vetrci z eko cvetnim prahom, Hišno medeno maslo, Hišne mašinske piškote z moko grozdnih pečk ... Pa tudi organizirali smo promocijske dogodke kot so Teden dolenjske kulinarike v Ljubljani in Dan odprtih vrat v Trebnjem; se osredotočili na spletno promocijo izdelkov na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, uvedli smo tudi nov način obveščanja potencialnih strank preko mailingov, uspešna pa je bila tudi promocijska kampanja "Domače Dolenjsko, naj bo darilo slovensko", s katero smo nagovorili kupce poslovnih, protokolarnih pa tudi osebnih daril v novoletnem času. Takšni pristni, domači izdelki narejeni iz lokalnih sestavin zloženi v darilni paket z zgodbo, ki pripoveduje, kaj dobrega nše podeželje ponuja in rdečo nitjo gastronomske dediščine so izredno zaželena darila in veseli smo, da čedalje več ljudi poklanja pristne lokalne izdelke.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v pripetih zvočnih datotekah.