Novomeška občina, ki je predlani nameravala delno sanirati novomeški dokaj zapostavljeni Narodni dom, se je po neuspešnem poskusu, da bi preselila tam gostujoče likovnike, obrnila na sodišče.
To je tožbi zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin decembra lani ugodilo, sodba je pravnomočna. Na občini bi radi sanacijo začeli spomladi. V kabinetu novomeškega župana Gregorja Macedonija so povedali, da imajo za sanacijo rezerviranih 125.000 evrov občinskega denarja, pred tem pa se morajo z likovniki, ki se bojijo, da bodo za vedno ob svoje prostore, dogovoriti za njihovo izpraznitev.
Na občini so jih nedavno povabili na pogovor, saj, kot poudarjajo, izvršilnih sredstev ne želijo uporabiti. K prisili se bodo zatekli le v primeru, ko ne bodo dosegli dogovora in če uporabniki sodbe ne bodo spoštovali, je napovedal Macedoni.
Predstavnik likovnikov iz Narodnega doma Sebastjan Šeremet je po sestanku z občinskimi predstavniki povedal, da Narodnega doma ne želijo zapustiti in da bodo tam vztrajali. Na občinski poziv "bodo odgovorili z umetnostjo" in v prihodnjih dneh pripravili razstavo vseh ustvarjalcev, ki so kakorkoli povezani z ustvarjanjem v Narodnem domu.
Novomeška občina bi s sanacijo, za katero morajo stavbo prehodno izprazniti, predvsem prenovila ostrešje Narodnega doma. Ob tem bodo dom pregledali in ugotovili, v kolikšni meri lahko sanirajo še kaj drugega. Tam gostujočim likovnikom so pripravljeni pomagati z "neko začasno rešitvijo oziroma z začasnimi prostori".
Sanacijo bi vključili v že potekajočo prenovo novomeškega mestnega jedra in z deli začeli spomladi. Prihodnost stavbe bodo lahko načrtovali šele po njenem temeljitem pregledu, so še dodali na občini.
Novomeški Narodni dom, prvi tak na Slovenskem, katerega temeljni kamen so vzidali leta 1873, že več desetletij in brez vsebine propada. Več občinskih vodstev je obljubilo njegovo prenovo, območni zavod za varstvo kulturne dediščine je izdelal konservatorski program, predlani je zastal poskus delne stavbne sanacije.
Novomeščani so z lastnim denarjem po desetih letih od vgradnje temeljnega kamna zgradili mogočno stavbo, ki je bila mestu in zavednemu meščanstvu v ponos. Narodni dom so nato kupili Sokoli, ga preimenovali v Sokolski dom in ga z bogato knjižnico še bolj približali meščanom.
Po drugi svetovni vojni je bil tam Dom JLA, po odhodu jugoslovanske vojske pa je poslopje zamenjalo več lastnikov. Njegova zdajšnja lastnica je novomeška občina.
Da ne bi predstavljal nevarnosti za okolico, so njegovo pročelje obdali s kovinsko mrežo in streho z varovalnim odrom. Leta 2002 so v domu za silo prenovili pritličje in ga namenili dejavnosti ter razstavam različnih društev. Po zamrtju je občina del prostorov doma dodelila nekaj ljubiteljskim ustvarjalcem, pročelje Narodnega doma pa je bilo v zadnjem obdobju večkrat tarča vandalov.
Na novomeški občini so za predlani načrtovano sanacijo prejeli 56.000 evrov od ministrstva za kulturo, a jih zaradi nasprotovanja t. i. Avtonomne kulturne cone Sokolc niso uspeli uporabiti in do teh niso več upravičeni.
Stavba je kulturni spomenik državnega pomena s simbolnim pomenom za novomeško in slovensko zgodovino.