Prehitra vožnja ostaja najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, zato Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo začenja drugi del nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki bo potekala od 10. do 23. junija 2019, ponovili pa jo bodo še avgusta. Namen akcije je zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti in zmanjšanje teže njihovih posledic. Aktivnosti Agencije bodo usmerjene predvsem v preventivno delovanje na področju umirjanja hitrosti, informiranje in ozaveščanje, Policija pa bo izvajala poostrene nadzore na številnih lokacijah po Sloveniji. V prvih petih mesecih letošnjega leta neprilagojena hitrost vzela že 19 življenj
Lani je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo kar 37 ljudi od skupaj 91 umrlih, kar pomeni sicer 20% izboljšanje glede na 2017 (46 umrlih). V prvih petih mesecih letošnjega leta (1. 1. 2019 – 31. 5. 2019) se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1.110 prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 19 oseb. Najmlajša žrtev je imela 19 let, najstarejša pa 85 let, oba sta bila tudi povzročitelja nesreče, v kateri sta izgubila življenje. V primerljivem obdobju lani je bilo takšnih prometnih nesreč 1.300, umrlo je 15 oseb, v letu 2017 pa je v 1.140 nesrečah življenje izgubilo 21 oseb.
Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, glede na število vseh prometnih nesreč, je v letu 2018 znašal 17,9 % in se je v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko povečal. V prvih petih mesecih letošnjega leta je znašal 16,7 %, v primerljivem obdobju lani pa 18,4 %. Omenjeni podatek, ki se skozi leta malenkostno spreminja, kaže na velik vpliv neprilagojene hitrosti na nastanek prometnih nesreč.
Vozniki med 18. in 34. letom starosti najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti
Starostna skupina med 25. in 34. leti ostaja tudi v prvih petih mesecih letošnjega leta najbolj rizična z vidika povzročitve prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti. V obdobju zadnjih petih let so povzročitelji iz te starostne skupine vedno povzročili največ prometnih nesreč. Sledi jim starostna skupina med 18. in 24. letom starosti. Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je voznik osebnega avtomobila. V celotnem letu 2018 je bilo kar 2.439 povzročiteljev prometnih nesreč voznikov osebnih avtomobilov. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo takšnih povzročiteljev že 835.
Tudi za prometne nesreče s smrtnim izidom velja, da jih največ povzročijo vozniki iz starostne skupine 18-34 let. Delež povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom se je v starosti od 18. do 34. let povečal iz 39 % v letu 2014 na kar 56 % v letu 2018. V prvih petih mesecih 2019 se je delež povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom v starostni skupini 18-34 znižal na 40 % iz 64 % v prvih petih mesecih 2018.
Ob zavedanju nadzora vozniki ravnajo bolj previdno, tudi tedaj, ko nadzor ni očiten
V okviru nacionalne preventivne akcije Hitrost so policisti aprila letos izvajali evropsko usklajeni maraton nadzora hitrosti na 611 lokacijah po vseh Sloveniji. Vpliv maratona hitrosti so preverili tudi na prikazovalnikih hitrosti »Vi vozite«, ki so nameščeni na 8 različnih lokacijah po Sloveniji. Rezultati kažejo, da vozniki, ki se zavedajo nadzora, ravnajo bolj previdno, tudi tedaj, ko nadzor ni očiten. Dne 3. 4. 2019, na dan, ko je potekal maraton nadzora hitrosti, so bile povprečne hitrosti na vseh lokacijah precej nižje. V povprečju se je povprečna hitrost na osmih prikazovalnikih zmanjšala za 2,7 km/h oz. 6,2 %.
Kljub nižjim povprečnim hitrostim, neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče
Agencija za varnost prometa že vrsto let izvaja številne aktivnosti za zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki so posledica prehitre vožnje. Kljub temu, da zadnja raziskava, ki jo je za Agencijo pripravila Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, z naslovom »Obdelava kazalnikov hitrosti na državnih cestah za leti 2017 in 2018«, kaže, da se povprečne hitrosti znižujejo, predstavlja neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč predvsem v naseljih ter na regionalnih cestah. Izsledki raziskav tudi kažejo, da so se povprečne hitrosti znižale še na državnih cestah, ki potekajo skozi naselja, kar je ključno z vidika tveganj za nastanek najhujših prometnih nesreč in izkazuje, da se na področju zniževanja povprečnih hitrosti dolgoletna skupna prizadevanja Agencije in vseh ključnih partnerjev vendarle obrestujejo. Primerjava rezultatov analize za leto 2008 in rezultatov zadnje analize še izkazuje, da je bilo v desetletnem obdobju največje znižanje povprečnih hitrosti ugotovljeno na državnih regionalnih cestah izven naselja - povprečne hitrosti so se znižale za 8,0 km/h oziroma za 11,0 %.
Agencija ob tem opozarja, da so kljub spodbudnim podatkom povprečne hitrosti na državnih cestah v naselju še vedno nad omejitvami. Pri tem pa velja izpostaviti, da je več kršiteljev v nočnem času kot v dnevnem času. V dnevnem času znaša delež prehitrih voznikov na regionalnih in glavnih cestah znotraj naselja 57 %, v nočnem času pa kar 67 %.
Izmerjene tudi trikrat višje hitrosti od dovoljenih
V raziskavo so analizirali tudi podatke 37 prikazovalnikov hitrosti. Zaskrbljujoč je podatek o najvišjih izmerjenih hitrosti na naslednjih območjih:
· kjer je omejitev 60 km/h - najvišja izmerjena hitrost je znašala kar 165 km/h,
· kjer je omejitev 50 km/h - najvišja izmerjena hitrost je znašala kar 180 km/h,
· kjer je omejitev 40 km/h - najvišja izmerjena hitrost je znašala kar 132 km/h,
· kjer je omejitev 30 km/h - najvišja izmerjena hitrost je znašala kar 99 km/h.
Ugotovitve še kažejo, da nižja kot je omejitev hitrosti, večji je delež voznikov, ki vozijo nad to omejitvijo. Pri omejitvi 50 km/h je bilo takšnih 35 %, pri omejitvi 30 km/h pa kar 70 %.
Z različnimi aktivnostmi nad prehitre voznike
V času akcije bo po vsej Sloveniji potekal poostren nadzor merjenja hitrosti, ki ga bo izvajala Policija. Agencija za varnost prometa bo vse šole vožnje in pooblaščene organizacije pozvala k večjemu poudarku pri usposabljanju za voznike motornih vozil o nevarnostih, ki jih prinaša prehitra vožnja. V centrih za vozniške izpite bodo ocenjevalci kandidate za voznike posebej opozarjali na tveganja, povezana s hitrostjo. S hitrostjo so namreč povezani še drugi dejavniki tveganja, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti in tudi prekratka varnostna razdalja. Zavedanje o pomenu previdnejše, predvsem pa bolj umirjene vožnje, ki naj poteka skladno s cestno-prometnimi predpisi in razmerami na cesti, je ključno, še opozarja Agencija za varnost prometa, kjer dodajajo: »Strpnost in sodelovanje med udeleženci v prometu lahko preprečijo marsikatero nesreč.
