bankomat Svet24.si

Na bankomatu v Ajdovščini pozabil 200 evrov

hokejisti1 Svet24.si

Hokejisti od Vikingov do brkačev, da bodo na ...

172A2166 Necenzurirano

Padel je rekord: vila enega najbogatejših ...

DOG20131106_ZIG6348 Reporter.si

Tito ni vstal od mrtvih, rdeči zombiji ne ...

doncic dallas Ekipa

Bo Dončić odsoten dlje? Liga NBA povlekla ...

ansambel-saša-avsenika - 1 Revija Stop

Avseniki iskreno: »V kombiju praktično živimo«

bakle ilirska portoroz Ekipa

Kaos v slovenskem prvenstvu: bakle so letele med ...

Novice Ribnica

Za Evropo zaostajamo, doma ne naredimo veliko

Piše: Radio Krka

Čas objave:
08.03.2013 15:32

V Rokodelskem centru v Ribnici je dr. Janez Bogataj, doma in v tujini uveljavljeni etnolog predaval o rokodelstvu. Poudaril je, da na tem področju zaostajamo za Evropo.

Ali na rokodelskem področju v Sloveniji napredujemo ali zaostajamo za Evropo in svetom, je bila tema prvega predavanja, v drugem pa se je dotaknil vselej aktualnega vprašanja, in sicer: Ali sta lončarstvo in pletarstvo še vedno lahko nosilni rokodelski panogi Ribniške doline?

Seveda, da zaostajamo za Evropo, je poudaril dr. Bogataj. Slovenci na staro damo gledamo preveč spoštljivo, prevečkrat občudujemo izdelke ostalih, sami pa smo pri promociji svojih izdelkov sramežljivi in se ne znamo postaviti v ospredje. Pri nas imamo na področju rokodelstva pomanjkljivo dokumentacijo, premalo se poleg lastne promocije posvečamo izobraževanju rokodelcev. V severnih deželah imajo rokodelci višjo in srednjo izobrazbo, pri nas pa je že srednja izobrazba redkost. V tujini rokodelstvu posvečajo veliko pozornost že v vrtcih in osnovnih šolah. Na raznih delavnicah dajo otrokom kose prvovrstnega lesa, vedra gline, iz katerih potem ustvarjajo in tako že v otroštvu dobijo občutek ustvarjanja. Pri nas pa otroci izdelujejo izdelke iz odvrženih plastenk, je razložil Bogataj.

Lončarstvo in pletarstvo imata bogato dediščino na Ribniškem, lončarstvo še bolj, saj se je navsezadnje za to obrt oblikoval poseben izraz, ribniško. Pletarstvo ima dobre surovinske osnove, dolina je bogata s kakovostnim lesom in šibjem, s čemer se drugi kraji po Sloveniji ne morejo pohvaliti. Res pa je, da sta obe dejavnosti trenutno nekje na razpotju za katerega dr. Bogataj pravi, da je lahko usodno. Ali se bosta panogi razvijali naprej ali preprosto obstali in propadli.

In ponuja prvo rešitev. Pogojev, da obe dejavnosti kot paleti široke suhorobarske dejavnosti še naprej ostanejo prepoznavni in tržno zanimivi, je seveda v izobraževanju. Središče pridobivanja znanja pa je lahko Rokodelski center, v katerem sicer potekata lončarska in pletarska šola z velikim zanimanja. Bogataj je poudaril, da bi bilo primerno, da bi občina razpisala vsaj eno štipendijo za visokošolski študij oblikovalca na Likovni akademiji, ki bi se kot diplomant vrnil v domači kraj in programe izobraževanja usmerjal kot umetniški vodja. Ribnica z okolico ima bogat zaklad, ki ga bo treba dopolnjevati z znanjem in spodbujanjem mladih ljudi po delu. In to takoj, meni Bogataj.

Dr. Janez Bogataj