Zaključen je dvoletni mednarodni projekt Working Roma, v katerem je sodelovalo tudi novomeško Društvo za razvijanje prostovoljnega dela.
Čeprav visoko stopnjo brezposelnosti Romov v srednji in jugovzhodni Evropi najpogosteje pripisujejo njihovi nizki stopnji izobrazbe in strokovne usposobljenosti, je eden pomembnejših razlogov tudi diskriminacija, ki Romom onemogoča enakopraven vstop na trg dela. Prav vključevanje na trg dela pa bi morala biti prednostna naloga pri spodbujanju polne socialne vključenosti Romov. Nekaj predlogov za to je ponudil pravkar zaključeni dvoletni mednarodni projekt Working Roma, v katerem je sodelovalo tudi novomeško Društvo za razvijanje prostovoljnega dela.
V projektu Working Roma so partnerji iz devetih evropskih držav poskušali pripraviti nova orodja za preprečevanje nestrpnosti do Romov na trgu dela in s tem povečati njihove možnosti za zaposlovanje. Orodja in priporočila so nastajala na podlagi študijskih obiskov partnerskih držav, posvetovanj znotraj različnih skupin in dobrih praks, ki so jih zaznali v partnerskih državah: Italiji, Portugalski, Španiji, Bolgariji, Romuniji, Sloveniji, Grčiji, Malti in Veliki Britaniji.
Partnerji so se srečevali na študijskih obiskih v različnih državah
Maja 2017 so se sestali v Novem mestu, kjer so se srečali z zaposlenimi novomeškimi Romi in njihovimi delodajalci, s predstavniki Mestne občine Novo mesto in z izvajalci programov za približevanje Romov trgu dela ter se skozi pogovore seznanili z lokalnimi razmerami in dobrimi praksami na področju spodbujanja zaposlovanja Romov. Na podlagi takšnih srečanj je nastal Priročnik dobrih praks, v katerem je opisanih 14 primerov dobrih praks vključevanja Romov na trg dela – od uspešnih romskih nogometašev, ki danes v svojih nekdanjih naseljih učijo otroke odnosa do športa ter romskih zdravstvenih mediatorjev, ki so most do zdravstvenih služb, pa vse do paketa pedagoških pristopov k prikazovanju podobnosti med romskim in večinskim prebivalstvom. Kot primer dobre prakse v Sloveniji so predstavili prekmursko romsko naselje Kamenci, kjer so romsko kulturo uspešno ponudili kot turistično znamenitost.
V okviru projekta je nastal tudi Manifest ali skupna priporočila, kako izboljšati evropske politike vključevanja Romov na trg dela, ki so jih predstavili vsem osmim slovenskim evropskim poslancem in Odboru Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve. Priporočila so rezultat posvetovanj s poslovnimi in gospodarskimi deležniki, z Romi, s predstavniki javne uprave in civilne družbe ter rezultat dela lokalnih akcijskih skupin, ki so jih v vsaki državi partnerici sestavljali pravni strokovnjaki, strokovnjaki za zaposlovanje in za socialne storitve ter predstavniki civilno družbenih organizacij. Priporočila so sestavili na podlagi ugotovitev o potrebah in pogledih na romsko in manjšinsko integracijo na delovnem mestu v vsaki državi partnerici. Razdelili so jih na štiri glavna področja (zaposlovanje in trg dela, izobraževanje in usposabljanje, romske ženske in bivalne razmere), omenili so le nekaj pomembnejših: zagotavljanje finančne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki najemajo Rome (npr. z znižanjem davčnih obremenitev); državna pomoč delodajalcem, da priskrbijo delo, ki ga je mogoče opravljati brez visoke izobrazbe in veščin; sistem nagrajevanja delodajalcev, ki z zgledom podpirajo enakopravnost med etnično raznolikim prebivalstvom; spodbujanje pozitivnih sporočil predvsem med delodajalci in zaposlitvenimi agencijami za odpravljanje zakoreninjene diskriminacijske drže pri zaposlovanju; priznanje resnosti problema opuščanja šolanja pri Romih in reševanje težav pri dokončnem reševanju; ponudba ustreznih poklicnih programov, ki vključujejo tudi starše šolajočih otrok in ustrezno usposobljenost učiteljev; priznavanje neformalnih oblik usposabljanj, digitalno opismenjevanje; zagotavljanje stanovanjskih shem za Rome v lokalni skupnosti in ne na obrobju mest, subvencioniranje najemnin; razvoj političnih iniciativ, ki bi presegle trenutno degradacijo zaradi življenja v romskih naseljih.