Vlada bo načelno odločitev o izvedbi projekta nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2), napovedano do konca tega meseca, sprejela na podlagi gradiva, ki ga bo v prihodnjih tednih pripravil za koordinacijo projekta imenovani državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, so za STA povedali v premierjevem kabinetu.
Premier Robert Golob je na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v Krškem sredi junija namreč napovedal, da bo vlada načelno odločitev za največji investicijski projekt v zgodovini samostojne Slovenije sprejela do 1. avgusta. Obenem je takrat razkril, da bo za koordinacijo projekta skrbel Danijel Levičar, poslovni direktor v družbi Gen energija, trenutnemu investitorju v Jek 2.
Glede na to, da je avgust pred vrati, vlada pa je na krajšem premoru, ko do 17. avgusta niso predvidene redne seje, premierjeva napoved ne bo uresničena v roku. Je pa vlada minuli teden Levičarja res imenovala za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, zadolženega za koordinacijo projekta nove nuklearke.
Levičar bo zdaj po pojasnilih iz premierjevega kabineta pripravil ustrezno gradivo za odločanje vlade.
Medtem je premier konec junija v DZ razkril najnovejše ocene družbe Gen energija, po katerih bi bil skupni strošek gradnje tega velikega energetskega objekta 7000 evrov na kilovat moči.
Prvi mož Gen energije Dejan Paravan je na omenjenem posvetu v Krškem dejal, da v družbi razmišljajo o reaktorju v razponu moči od 1100 do 1600 megavatov. Glede na končno odločitev o moči reaktorja bi skupen strošek Jeka 2 znašal od nekaj manj kot osem milijard evrov do nekaj več kot 11 milijard evrov.
Ker je to projekt, ki presega zmožnosti slovenske države, si vlada prizadeva, da bi vanj vključila tako domače gospodarstvo kot tuje investitorje, predvsem podjetja iz sosednjih držav.
Za pospešitev izvedbe projekta je Golob omenjal tudi možnost sprejema enega ali več posebnih zakonov. V primeru prilagoditve zakonodaje je najhitrejši rok za dokončanje gradnje in priključitev na omrežje leto 2037. Projekti jedrskih elektrarn so namreč izjemno kompleksni in varnostno zahtevni.