Ministrstvo za okolje in prostor je pogodbeni partner in sofinancer projekta HE Mokrice, saj je v okviru projekta predvidena tudi izgradnja protipoplavne zaščite. Zavzemanje ministra Andreja Vizjaka za čimprejšnjo izvedbo projekta je njegova pogodbena obveznost, so v odzivu na prijavo Vizjaka KPK danes zapisali na ministrstvu.
Potem ko je v ponedeljek Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) podalo prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) zoper ministra Vizjaka, ker da je z zavzemanjem za gradnjo Hidroelektrarne (HE) Mokrice kršil predpise o nasprotju interesov ter etiko in integriteto javnega sektorja, je Vizjak danes dejal, da ta nevladna organizacija ne pozna projekta in pomembne vloge ministrstva v tem projektu in v projektih ostalih HE na spodnji Savi.
DPRS mu med drugim očita, da je bil v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) osebno zadolžen za vodenje projekta HE Mokrice, sedaj pa da v vlogi ministra pritiska na organe, ki odločajo o okoljevarstvenem soglasju.
Ministrstvo je v odzivu za STA navedlo, da je pogodbeni partner (koncedent) in sofinancer projekta HE Mokrice, ker se v okviru projekta zagotavlja tudi protipoplavna zaščita prebivalcev v vplivnem območju in zaščita kmetijskih površin pred negativnimi vplivi visokih voda.
"Zavzemanje in ukrepanje ministra za okolje in prostor za čimprejšnjo realizacijo tega projekta, ki je v javnem in ne zasebnem interesu, je predvsem njegova pogodbena obveznost, ki izhaja iz koncesijske pogodbe, da mora koncedent nemudoma in brez odlašanja v okviru zakonov storiti vse, da bodo koncesionarju (HESS) izdana vsa dovoljenja in soglasja hitro in brez odlašanja," so zapisali na ministrstvu.
Tudi sicer je povsem normalno, so dodali, da se minister zavzema za čimprejšnjo realizacijo projektov iz pristojnosti ministrstva, kamor sodijo ukrepi protipoplavne zaščite, ukrepi za stabilizacijo nivojev podzemne vode in posledično pozitivni vplivi na bogatitev zalog pitne vode na območju Krško-brežiške kotline.
Kot so navedli, je ministrstvo med drugim dolžno poskrbeti, da bodo državljani glede na svoje potrebe ob čisti in primerno varovani naravi imeli tudi električno energijo in druge infrastrukturne projekte (ceste, železnice ...) ter objekte, kot so šole, zdravstveni domovi, domovi za starejše, prav tako mora uravnoteženo skrbeti za varnost narave in za varnost ljudi. "HE z nasipi, ki varujejo pred poplavami, predstavljajo pomemben branik varnosti ljudi pred poplavami," so zapisali.
Ministrstvo prijavo na KPK jemlje kot priložnost, da "končno odpremo pogovor o dejanskih razlogih, ki so povzročili toliko gneva, lažnih izjav, groženj s strani nevladnih organizacij (NVO) in uporabe vseh tistih orodij, ki naše okolje prej zastrupljajo, kot pa skrbijo za njegovo zdravje".
Kot pravijo, je bilo urejanje vloge NVO v javnem interesu s pravnega, družbenega, ekonomskega, predvsem pa z vidika dejanske odgovornosti do skrbi za okolje treba narediti. Med razlogi navajajo mednarodno primerjavo urejenosti NVO v javnem interesu, pričakovane učinke tovrstnega urejenega delovanja, navedbe gospodarskih in fizičnih subjektov o tem, zakaj je to področje treba urediti, predvsem pa vpogled v njihove finančne tokove.
"Finančni tokovi bodo prikazali dejanske razloge za upor in bitko nevladnih organizacij proti pravnemu urejanju situacije," so izpostavili.
Odgovornost ministrstva je, so dodali, da se to področje "iz anarhičnega stanja, kjer je izsiljevanje investitorjev pred srčnim prizadevanjem za ohranjanje narave, kjer investitorji ne morejo ustvarjati novih delovnih mest, vplačevati v državni proračun (in s tem pripomoči tudi k delovanju vse družbenih sistemov, kot so šolstvo, zdravstvo, sociala ...), uredi v stanje, kjer je možna kohabitacija ohranjene narave in razvoja, kjer je možno poskrbeti za dostojnost človeškega življenja".
Vizjak je kot poslanstvo svojega mandata napovedal uravnoteževanje skrbi in varovanja okolja na eni strani ter razvoja na drugi. "Poslanstvo ministra Vizjaka temelji na njegovih izkušnjah in znanjih. Te so za nosilce odgovornih državnih funkcij, kot je minister, lahko zgolj prednosti, zagotovo pa marsikomu tudi trn v peti. Želeli bi si, da bi bilo možno z dialogom ustvariti prostor za demokratično in ne anarhično delovanje. Vendar to po vseh dosedanjih dejanjih s strani NVO, tudi z grožnjami, očitno ni mogoče," so zapisali.