Letošnji vinski letnik je količinsko za približno deset do 15 odstotkov nižji od tistega izpred leta dni, saj je predvsem dolenjsko vinorodno območje precej prizadela spomladanska pozeba. Je pa letina kakovostna, je pred letošnjim martinovim praznikom dejal prvi mož Vinske družbe Slovenije Marjan Colja, sicer tudi direktor kleti Vina Kras.
Na manjšo količino je vplival tudi nižji pridelek nekaterih sort v ostalih dveh vinorodnih deželah, a ne tako zelo kot na Dolenjskem, kjer so bili velikanski izpadi zlasti pri žametovki, skupaj pa so beležili izpad za več kot polovico siceršnje letine.
"Na Primorskem smo nekje v mejah običajnega, nekoliko je prizadelo kraško območje, čeprav ne toliko zaradi pozebe, pač pa se pri nas srečujemo z veliko težavo divjih prašičev in ptičev. Samo v družbi Vina Kras ocenjujemo, da smo zaradi tega imeli od osem do deset odstotkov škode. Zaradi pozebe namreč drugega sadja, ki bi se ga lotile živali, letos skoraj ni bilo," je pojasnil Colja, ki je vodenje skupnosti največjih slovenskih vinarskih podjetij prevzel julija letos po upokojitvi dolgoletnega direktorja Dušana Brejca.
Sicer pa je vinarjem bolj kot doseganje rekordnih količin grozdja v časih hude konkurence na vinskem trgu in zmanjšanega povpraševanja v času pandemije pomembna kakovost vin. Čeprav so vinogradniki po vsej državi zaradi hladnejšega vremena v fazi zorenja trte, so se čez poletje razmere normalizirale. V zadnjem delu pred trgatvijo jim je sončno in ne prevroče vreme zelo koristilo in po informacijah Colje vinarji povsod po državi pravijo, da je bila to kakovostno nadpovprečna letina.
Pandemija precej vplivala na izvozne poti vinarjev
Prav vinogradniki in vinarji so v času pandemije med tistimi, ki so zaradi zapiranja družbe med večjimi žrtvami tega obdobja. Manj je bilo predvsem prodaje v hotelske in gostinske obrate. Kot kaže, tudi letos ne bo mogoče obeležiti martinovanj, kakršnih so Slovenci vajeni, saj so nekatera zaradi visokega števila okužb že odpovedali.
Slovenija letno pridela v povprečju 800 do 900 milijonov litrov vina, letos manj
V Sloveniji vino pridelujemo v devetih vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele. Letno vinarji po podatkih kmetijskega ministrstva pridelajo od 800 do 900 milijonov litrov vina, med 48 gojenimi sortami vinske trte pa na skoraj 15.000 hektarjih vinogradov prevladujejo bele. Po državi je registriranih več kot 2500 pridelovalcev, ki svoje vino tudi stekleničijo, od tega je 11 večjih, ki pridelajo več kot pol milijona litrov vina letno.
Kot so povedali na kmetijskem ministrstvu, je glede na oceno specialistov za vinogradništvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije letošnji letnik količinsko nekoliko skromnejši, tako da naj bi po prvih ocenah pridelali okoli 55 milijonov litrov vina. V primerjavi z letnikom 2020 bo na Primorskem letina le malenkost nižja, v Podravju bo pridelek nižji za vsaj 30, v Posavju pa celo za 40 odstotkov.
Slovenski vinogradi sicer ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek, zato delež kakovostnega vina predstavlja kar 70 odstotkov celotne pridelave.
Obseg vinogradniških površin se v zadnjih desetletjih ni bistveno spreminjal. Do leta 1996 je naraščal, potem pa začel rahlo upadati, zlasti v zadnjem obdobju. V primerjavi z letom 2010 je tako v Sloveniji za pet odstotkov manj vinogradov, po izrabi pa za kar 18 odstotkov manj, kar kaže zlasti na opuščanje manjših vinogradov.
Sicer pa se je lani povprečna prodajna cena vina s slovenskim geografskim poreklom na domačem trgu in trgih EU znižala pri vseh kategorijah vina, prodanega pa je bilo celo za šest odstotkov več vina kot leto prej, a je pri tem potrebno upoštevati tudi vino, ki je bilo prodano v destilacijo.
Slovenija je tudi uvoznica vin, pri čemer gre v glavnem za vina brez porekla, ki jih glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje. Največ je na trgovskih policah vin iz Makedonije, Italije, Nemčije in Madžarske. Po drugi strani slovenska kakovostna vina največ izvažajo v Nemčijo, ZDA, Hrvaško, Nizozemsko, Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih na Češko.