Na Pumpnci, v Novem mestu, je bilo v ponedeljek, 8. junija predavanje na temo Univerzalnega temeljnega dohodka.
Na temo Univerzalni temeljni dohodek (UTD) od ideje do uvedbe v času »Corone«: "Koliko so predlagane rešitve blizu ideji UTD?" je predavala dr. Valerija Korošec.
Zakaj imamo pravico do UTD? Pravica do UTD izvira iz filozofskih načel humanizma, da je človek v prvi vrsti član skupnosti, ki ne sme dopustiti, da njeni člani umirajo od lakote, in da upravičenost do tega izhaja iz pripadnosti določeni skupnosti (na primer državi) in iz skupne lastnine te skupnosti (ozemeljske, ekološke, družbene in intelektualne). V tej paradigmi se torej skupnost zaveda, da je prva prioriteta skupnosti univerzalna dimenzija, da se najprej poskrbi za eksistenco, tudi za bivanje, vseh članov skupnosti. Na področju sociale in na področju zdravja je to pogosto vprašanje življenja in smrti, zato univerzalno dimenzijo pogosto povezujemo z eksistenčno varnostjo, tj. preživetjem ljudi. Sistemske napake v tej dimenziji se kažejo v obliki absolutne revščine, tj. v obliki ogroženega preživetja.
V knjigi Načela politične ekonomije je John Stuart Mill (1849) zapisal: »V razdeljevanju (distribuciji) je najprej določen eksistenčni minimum za vsakega člana skupnosti, sposobnega za delo ali ne. Ostanek produkcije se deli v deležih med tri elemente: delo, kapital in talent«. Bertrand Russel (1918) pa je dejal: »Določena majhna vsota, ki zadostuje za preživetje, naj bo zagotovljena vsem, pa naj ti delajo ali ne, večji dohodek pa naj pripada tistim, ki so pripravljeni delati tisto, kar družba prepozna kot uporabno. Temeljni dohodek nikogar ne odvrača od pridobitne dejavnosti. Toda po drugi strani promovira individualno svobodo in pušča nedotaknjene pozitivne vidike tržnega kapitalizma« (povzeto po Svetovni organizaciji za Univerzalni temeljni dohodek, BIEN).
UTD naj bi Sloveniji še posebej koristil zaradi posledic njene majhnosti (jezik, visoko podjetniško tveganje zaradi majhnega trga, ....