V Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu, so danes dopoldne odprli razstavo Božidar Jakac, Podoba in moč krajine. Razstava bo odprta do 20. aprila letos.
"Z razstavo Podoba in moč krajine obeležujemo 120 obletnico rojstva Božidarja Jakca in njegovo 30 obletnico smrti. Izbor darovanih del Božidarja Jakca, ki jih je podaril Novomeščanom obsegajo 828 del, večinoma v tehniki pastela, ter se vsebinsko nanašajo na podobo krajine, bo predstavljen na pričujoči razstavi. Jakac je prepotoval mnogo držav, na teh popotovanjih (Slovenija, Evropa, Amerika in severna Afrika) neprestano risal, slikal in fotografiral. Tako se je v njegovi zapuščini nabrala množica upodobljenih krajin, ki bi jim lahko rekli kar potret pokrajine, saj je v njih iskal in slikal duhovni portret krajine in ne samo njeno vizualno podobo. Prav krajina v pastelu je Jakca približala najširšemu občinstvu. Njegovi začetki upodabljajočih krajin so nastajali v t.i. postimpresionistični barvni paleti, z dinamičnimi potezami, s prvimi sledmi barvnega stopnjevanja v smeri ekspresionizma, ki je vstopil v njegov likovni jezik v času študija na praški akademiji, v poznejših fazah pa je bil zaznamovan z noto globokega poetičnega lirizma, vselej pa prežet z lastnim osebnim izrazom. Tako je iz vsestransko plodnega ekspresionističnega obdobja prešel v fazo »liričnega realizma«, z močno poudarjeno čustvenostjo. Jakčeva iskrena in globoka navezanost na domačo pokrajino ter rojstnim krajem, se kaže v številnih motivih, zato bo posebno mesto na razstavi predstavljala ravno podoba Dolenjske," so zapisali v Dolenjskem muzeju.
BOŽIDAR JAKAC - ŽIVLJENJSKI PODATKI
Božidar Jakac je bil rojen 16. julija 1899 v Novem mestu, kjer je obiskoval tudi prvi razred gimnazije. Po opravljeni vojaški maturi v Idriji, je bil mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko. Med novembrom 1919 in letom 1923 je študiral na umetnostni akademiji v Pragi, kjer je kot prvi Slovenec dokončal grafično specialko. V študijskem času je vplivno deloval tudi v domačem okolju kot likovni pobudnik prireditev tako imenovane »novomeške pomladi«. Po vrnitvi iz Prage je živel v domovini in najraje slikal intimnost Dolenjske in portretiral, ves čas pa je veliko potoval po Evropi in Ameriki. Kot mnogi umetniki in kulturniki je tudi Jakac septembra 1943 odšel v partizane, kjer je vestno dokumentiral različne dogodke s fotografskim aparatom in filmsko kamero. Po vojni je bil požrtvovalen organizator in prvi rektor novoustanovljene slovenske likovne akademije. Bil je predvsem plodovit risar, slikar in grafik, v mali grafiki je gojil tudi druge zvrsti vse do načrtovanja znamk, posvečal pa se je tudi filmu in fotografiji. Umrl je 20. novembra 1989 v Ljubljani.
Za svoje delo je Jakac prejel vrsto domačih in tujih nagrad in priznanj, med njimi nagrado AVNOJ (1967) za življenjsko delo, štirikrat Prešernovo nagrado (1947, 1948, 1949 in 1980) in novomeško Trdinovo nagrado. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dopisni član drugih jugoslovanskih akademij, član Evropske akademije znanosti, umetnosti in književnosti v Parizu in časti član risarske akademije v Firencah. Bil je častni član številnih slovenskih in mest na območju bivše Jugoslavije ter prejel vsa osrednja kulturna državna priznanja.
Galerija
