4. maj 1980 je bil začetek prelomnice nekdanje Jugoslavije oz. začetek propada države s šestimi republikami in dvema avtonomnima pokrajinama. Umrl je Tito.
Tito je umrl 4. maja 1980 ob 15.05 uri v Kliničnem centru v Ljubljani za posledicami gangrene (še prej so mu v zadnjem poskusu zdravljenja amputirali levo nogo). Na njegov pogreb je prišlo 123 državnih delegacij iz vsega sveta.Po Titovi smrti je politični vrh v Jugoslaviji zagovarjal geslo »tudi po Titu - Tito«. Ta izpraznjen poskus ohranitve sistema je pomenil nadaljevanje zastoja, ki se je pričel z zadušitvijo liberalnih in nacionalnih gibanj v začetku 70. let in končno razpad Jugoslavije, ki pa se je končal s krvavo vojno.
Titu kritiki najbolj zamerijo neusmiljen obračun z "okupatorskimi pomagači" in "domačimi izdajalci" ter političnimi nasprotniki, ki so bili razglašeni za "sovražnike revolucije". Najbolj izčrpno dokumentacijo o tem podajajo donavski Švabi - vojvodinski Nemci, ki dolžijo Tita in komuniste za genocid. Po vojni, v kateri so bili Vojvodinski Nemci prisilno mobilizirani v nemško vojsko, so nekatere preostale člane družin iz maščevanja bodisi javno usmrtili, bodisi poslali v sovjetska in druga delovna taborišča.
Podobne poboje, nekatere po iniciativi krajevnih voditeljev, druge širših razsežnosti, so uprizorili v skoraj vseh delih Jugoslavije. V Sloveniji še vedno raziskujejo povojne izvensodne poboje. Vsaj največji izmed teh pobojev se niso mogli izvršiti brez soglasja nespornega voditelja Jugoslavije, Tita.