Včeraj se je odvil 7. Pohod po Slakovi. Pohodniki so krenili od Kmetijske šoli Grm na Bajnofu i po prehojenih 7,5 kilometrih na Trški gori prisluhnili proslavi pri spomeniku Lojzetu Slaku.
Na pohodu so sicer imeli štiri postojanke s prigrizki in pijačo, malico na vrhu Trške gore ter kosilo na cilju v Kmetijski šoli Grm. Prireditev se je ob 14. uri nadaljevala s festivalom harmonikarskih skupin.
Pohodniška pot "Po Slakovi poti" je urejena v spomin dolenjskega virtuoza na frajtonarici in legendo narodno zabavne glasbe Lojzeta Slaka. Trška gora je ena najbolj znamenitih slovenskih vinskih goric, kjer je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Severno pobočje je gozdnato. Vrh Trške gore krasi romarska cerkev Marijinega rojstva, ki jo že leta 1135 skupaj z vinskim dvorom (Weinhoff) in bližnjimi vinogradi v svoji darovnici stiškemu samostanu omenja oglejski patriarh Peregrin. V vznožju Trške gore pa se razprostira obširen kompleks Kmetijske šole Grm skupaj z ampelografskim vinogradom. Trška gora ponuja rajski razgled na vse strani, tja do Gorjancev, proti Kočevskemu Rogu in Krški dolini, tik pod njo leži Novo mesto, objeto v zeleno smaragdno Krko. Blizu Trške gore so gradovi Hmeljnik, Stari grad in Otočec. Med vinogradi in zidanicami na Trški gori kraljuje poseben poetičen duh, ki je navdihoval tudi takšne lastnike zidanic kot so skladatelj Marjan Kozina, virtuozi narodno zabavne glasbe Lojze Slak, Henrik Burkat –Henček, Franc Potočar in mnogi drugi. Na vrhu Trške gore (428 m) ob cerkvi Marijinega rojstva, že stoletja rastejo tudi lipe. Najstarejša in najmogočnejša ima v prsnem obsegu kar 830 centimetrov. Ocenjujejo, da je stara preko štiristo let in je najdebelejša dolenjska lipa. Ima votlo deblo, kamor se lahko stisne lepa gručica ljudi, dnišče je umetelno razraščeno, na višini treh metrov pa se vzpenja košata zelena krošnja, v senci katere čaka svoje obiskovalce starodavna kamnita miza.