Vas zanima kako poteka kateterizacija oz. koronarografija? Ta medicinski postopek oz. preiskavo s področja srca smo posneli s kamero.
Vaš lečeči zdravnik vas pregleda in opravi preiskave, ob tem pa vam svetuje srčno kateterizacijo. Ta je potrebna za določitev morebitnega nadaljnjega zdravljenja, ki bi odpravilo težave. In kaj je kateterizacija oz. koronarografija? Kakšni so postopki preden jo opravijo, kako je med pregledom in kaj se dogaja potem. O tem lahko berete v nadaljevanju in si pogledate, kako poteka poseg, ki ga je v Splošni bolnišnici Novo mesto opravil zdravnik specialist Iztok Gradecki, dr. med.
Pred posegom zdravstveno osebje pacienta primerno pripravi na poseg. Najprej opravi laboratorijske preiskave krvi, zatem pa sledi postopek. Pred posegom mora biti pacient dobro oprhan, če je potrebno, pa dobi tudi blago pomirjevalo. Za preiskavo mora biti pacient tešč.
Srčna kateterizacija se izvaja v kateterizacijskem laboratoriju v Splošni bolnišnici Novo mesto. Za preprečevanje morebitnih okužb bodo okrog vbodnega mesta pacienta obrili, kožo razkužili in ga pokrili s sterilnimi pregrinjali. Preiskavo strokovnjak opravi s punkcijo dimeljske arterije – gre za tako imenovani femoralni pristop, ali pa preko arterije podlahti – v tem primeru je to radialni pristop. Pacient je ves čas preiskave pod elektrokardiografskim nadzorom srčnega ritma.
Preiskava poteka v lokalni anesteziji, kar pomeni, da je pacient ves čas preiskave povsem buden. Vbodno mesto zdravnik omrtviči in uvede žilni kateter - tanka cevka, premera 2 in 3 mm, skozi katerega bo lahko izvajal preiskavo. Zdravnik bo kateter glede na načrtovano preiskavo vstavil v dimeljsko arterijo in/ali v veno - včasih je potrebnih več katetrov hkrati.
Ves čas preiskave moral pacient ležati pri miru, okrog njega pa kroži rentgenska cev. Za uspešen prikaz struktur ob vbrizgavanju kontrastnega sredstva na osnovi joda so namreč potrebni rentgenski žarki.
V razpon preiskav, ki jih izvajajo v katetrskem laboratoriju, sodijo:
- koronarografija: kakor nakazuje že ime, bo zdravnik pregledal koronarne arterije (žile, ki preskrbujejo srčno mišico s kisikom in hranilnimi snovmi). Skozi žilni kateter napelje tanjše cevke (premera man kot 2 mm), s katerimi lahko selektivno prikaže vsako od koronarnih žil iz različnih smeri (t.i.projekcij).
Glede na napotene težave, opravljene preiskave in tudi po pogovoru s takšnim pacientom, se zdravnik med samo preiskavo ob morebitni najdbi sprememb na koronarnih arterijah lahko odloči za možnost razrešitve oz. t.i. perkutane koronarne angioplastike. Skozi zožitve v žili zdravnik napelje posebne tanke žičke, ki služijo kot opora posebnemu balonu, s katerim zožitev nežno razširi. Najpogosteje na mesto zožitve vstavi še žilno opornico, ki nudi močnejšo oporo. Opornica je kovinska, sestavljena iz posebnih kovinskih zlitin - najpogosteje iz kobalata in kroma. Lahko je prevlečena z zdravili, citostatiki z namenom upočasnjevanja procesov, ki bi lahko vodili k hitri vnovični zožitvi koronarne arterije. V primeru, da so spremembe na koronarnem žilju tako obsežne, pa je potrebno nadaljnje kirurško zdravljenje.
- aortografija, ventrikulografija: v kolikor bo potrebno, bo zdravnik s posebnimi katetri opravil tudi slikanje levega prekata in celotne aorte. Na to pacienta predhodno opozori, saj za slikanje potrebuje večjo količino kontrastnega sredstva. Ob vbrizgavanju posameznik začuti toplino, ki bo izžarevala v glavo, zgornji, lahko pa tudi v spodnji okončini.
- hemodinamične meritve: s posebnimi katetri zdravnik lahko opravi meritve tlakov na več mestih, tako v srcu, kakor v pljučnem žilju.
Ob zaključku preiskave bo zdravniška ekipa femoralno vbodno mesto zaprla oz. zašila s posebnimi žilnimi zapirali. Pacient ima 3-4 ure predpisanega strogega ležanja. Pri radialnem pristopu pa se na vbodno mesto namesti manšeto, ki ima balonček. Ta se napolni z zrakom in pritiska na vbodno mesto. Balonček medicinska sestra počasi prazni ter opazuje vbodno mesto. Če zapiranje žil zaradi medicinskih razlogov na tak način ni možno, pa bodo vodilo iz arterije ali vene izvlekli. Na vbodno mesto strokovnjak močno pritisne in prepreči krvavitev. Po uspešni zaustavljeni krvavitvi je potrebno ležati 24 ur, za prvih 6 ur na vbodno mesto namestijo peščeno vrečko.
Po posegu v primeru razširitve koronarnih zožitev pacient dobi tudi drugo zdravilo za preprečevanje nastajanja strdkov - npr. Plavix, Brilique, Efient, poleg Aspirina, v kolikor teh zdravil že ne jemlje.
Med ali po preiskavi so možni tudi zapleti, ki jih zdravnik in osebje pravočasno prepoznajo in takoj ukrepajo. Najpogostejša težava med vbrizgavanjem jodovega kontrastnega sredstva so alergijske reakcije - lahko se pojavi izpuščaj, pacienta obide slabost, pride do znižanja krvnega taka. Na približno 300 preiskav lahko med premikanjem katetrov pride do motenj srčnega ritma. Resnejši zapleti, kot so tvorbe strdkov ali morebitni nastanek možganske kapi, so izjemno redki. Nekoliko bolj pogosto se pojavljajo pri bolnikih, ki so hudo bolni, toda brez preiskave so zagotovo še bolj ogroženi - predvsem pri znotraj žilnih posegih. Občasno se lahko žila ob napihovanju balona ali vstavitvi znotraj žilne opornice tudi raztrga ali celo poči. Zaplet rešijo že v katetrskem laboratoriju, lahko pa je potrebna tudi kirurška oskrba. Predvsem po preiskavi so možne krvavitve iz vbodnega mesta ali druge poškodbe žile, ki jih ekipa oskrbi z ročnim pritiskom. Redko je poškodovano žilo potrebo tudi kirurško zašiti.
Pacient mora zdravnika v pogovoru pred posegom opozoriti, če ima morda hemofilijo ali katerokoli drugo bolezen, pri kateri je moteno strjevanje krvi, pa tudi v primeru, ko opazi močneje krvavite iz manjših ran ali dlesni ob umivanju zob. Prav tako je potrebno zdravnika pred posegom obvestiti na morebitne alergije pri katerikoli zdravilih ali drugih snoveh.
Po opravljenem posegu je potreben le počitek v postelji. V primeru kakršnihkoli zapletov ali takojšnjega nadaljevanja zdravljenja pa je potrebna daljša hospitalizacija.
In kaj v primeru, ko je potrebno srčna kateterizacija oz. koronarografija, pa se pacient zanjo ne odloči?
Brez opravljene preiskave ni možno pojasniti vzroka za težave, zaradi katerih je pacient napoten na srčno kateterizacijo oz. koronarografijo. Brez poznanega vzroka za težave ni možno izpeljati ustreznega zdravljenja, to pa lahko dolgoročno močno poslabša zdravstveno stanje takšnega bolnika.
Galerija
