V Splošni bolnišnici Novo mesto so po večletnem prizadevanju končno dobili katetrski laboratorij, ki je osnova za dejavnost intervencijske kardiologije. To je velika pridobitev ne le za novomeško okolje in prebivalce, ampak za celotni jugovzhodni del Slovenije.
Bolezni srca in ožilja - najpogostejša med njimi je ishemična bolezen srca, namreč predstavljajo v slovenskem prostoru še vedno glavni vzrok smrti pri prebivalstvu, starejšem od 65 let, kot pomemben vzrok smrti pa se začnejo pojavljati že po 45. letu starosti. Tako predstavljajo kar 38 % vseh vzrokov smrti. Pregled umrljivosti zaradi teh bolezni po različnih slovenskih regijah kaže, da jih je več v jugovzhodnem delu Slovenije, torej v naši regiji.
Zlati standard za diagnostiko ishemične bolezni srca je t. i. koronografija ali koronarna angiografija, ki jo specialisti izvajajo v katetrskem laboratoriju. Raziskave kažejo, da je preživetje po srčnem infarktu pri pacientih, ki so sprejeti v bolnišnico, ki ima katetrski laboratorij, tudi do trikrat večje kot pri pacientih, ki so sprejeti v bolnišnico brez katetrskega laboratorija.
Preiskave, ki jih opravijo v katetrskem laboratoriju, zajemajo kateterizacijo srčnih votlin, koronarnih in ostalih arterij, diagnostično obravnavo bolezni zaklopk in srčne mišice. Preiskava se lahko iz diagnostične že med samim potekom spremeni v zdravljenje, če se izkaže, da je treba pri bolniku opraviti poseg.
Splošna bolnišnica Novo mesto vse do danes, čeprav je četrta največja bolnišnica v Sloveniji, druga največja regijska, po površini, ki jo pokriva, pa celo prva, ni imela in ni izvajala programa dejavnosti katetrskega laboratorija. Zato so morali paciente - več kot 1000 letno - iz naše regije premeščati in pošiljati na preiskave in posege v Ljubljano, Izolo, Novo Gorico, Celje in Maribor. Prevozni stroški predstavljajo pomembno finančno breme tako za ZZZS kot za svojce bolnikov, za paciente pa neprijeten napor. Za bolnika je pomembno, da se zdravi čim bliže domu.
Delež bolnikov iz naše regije z opravljenimi koronografijami in angiografskimi preiskavami v omenjenih bolnišnicah je kar 10-odstoten. Posledično temu ima novomeška bolnišnica tudi najnižjo stopnjo hospitalizacije bolnikov v dejavnosti internistike s kardiologijo – ta znaša komaj 22 %, med tem ko v drugih slovenskih bolnišnicah ta stopnja znaša od 28 do 39 %.
Kaj prinašata pridobitev programa in investicije katetrskega laboratorija?
- Novi program bo prispeval k boljši kakovosti življenja bolnikov naše regije, omogočena jim bo enakopravna dostopnost do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe na področju srčno-žilnih bolezni, ki je do zdaj niso imeli.
- Znižala se bo stopnja kardiovaskularne umrljivosti v naši, JV regiji.
- Povečala se bo stopnja hospitalizacije na število prebivalcev na 29 %, s čimer bo bolnišnica dosegla slovensko povprečje.
- Angiografske preiskave bodo dvignile strokovno raven dela na kardiološkem in radiološkem oddelku ter v bolnišnici nasploh.
- Bolnikom bo omogočena natančna začetna diagnostika, s čimer se bodo izognili nepotrebnemu bivanju v bolnišnici, nepotrebnemu ponavljanju manj natančnih preiskav, nepotrebnim visokim prehospitalnim in reševalnim prevozom.
- Posledično se bo razbremenila obremenjenost UKC Ljubljana, pa tudi nekaterih ostalih centrov.
- Znižala se bo čakalna doba na koronografijo v celotnem slovenskem prostoru.
Znano je, da je natančna in hitra diagnostika bolezni najcenejša diagnostika, poleg tega sta hitro odkrivanje in strokovna pomoč porok za ohranitev kakovostnega življenja obolelega, ki po posegu lahko povsem normalno živi. Za bolnike z aterosklerotičnimi oblogami arterij, ki prehranjujejo srce, je dobrodošel podatek, da jim s koronarografijo, ko odkrijejo takšno oblogo, ki nevarno zožuje svetlino arterije, vstavijo žilno opornico, ki žilo razširi. Tako je pretok krvi vnovič normalen. Srce je s tem dobro prekrvljeno in bolnik nima več težav. Po posegu je bolnik še en dan na opazovanju, že naslednji dan gre domov. Poseg ni mogoč le, ko gre za takšno prizadetost arterij, ki terja kirurški operacijo, pri kateri se naredijo z obvodi zožanih mest srčnih oziroma koronarnih in ostalih arterij.
V novem laboratoriju novomeške bolnišnice bodo operirali tudi bolnike, ki potrebujejo stalni srčni spodbujevalec ali eno od podobnih naprav. Srčne spodbujevalce v Splošni bolnišnici Novo mesto vstavljajo od leta 2013 in letno opravijo od 120 do 130 vstavitev.
Bolnišnični interventni center se bo tako pridružil ostalim petim interventnim kardiološkim centrom v Sloveniji, z njim pa bo odpravljena siva lisa južno od Ljubljane.
V novomeški bolnišnici so hvaležni ekipi UKC Ljubljana za izjemno strokovno pomoč in pripravljenost pri izobraževanju ter mentoriranju sodelavcev. Pozitivno vlogo je odigrala tudi ministrica Milojka Kolar Celarc, ki je s sodelavci prisluhnila potrebi in argumentom za nujno investicijo ter za program. Veliko podporo programu so izrekli tudi v Društvu za zdravje srca in ožilja Dolenjske in Bele krajine in v drugih društvih za podporo pri utemeljevanju potrebe po laboratoriju. V bolnišnici pa so prepričani, da bo pacientom delovanje katetrskega oziroma angiografskega laboratorija koristilo ali morda celo rešilo življenje.
Sodoben katetrski laboratorij je Splošni bolnišnici Novo mesto uspelo ustanoviti tudi zaradi neutrudnih posameznikov, združenih v projektni skupini Splošne bolnišnice Novo mesto, ki ga je preudarno in z občutkom za timsko delo vodila direktorica doc. dr. Milena Kramar Zupan v sodelovanju z izjemno strokovnim in zavzetim specialistom interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine prim. Iztokom Gradeckim, dr. med., ter z ostalimi sodelavci.
Nove prostore so uradno odprli direktorica doc. dr. Milena Kramar Zupan, prim. Iztok Gradecki, predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.
Objavljamo tudi stališče Združenja kardiologov Slovenjije, ki ga je medijem poslal predsednik ZKS prof. dr. Zlatko Fras, dr.med.
OB PRIČETKU DEJAVNOSTI INVAZIVNE IN INTERVENCIJSKE KARDIOLOGIJE V SB NOVO MESTO
Združenje kardiologov Slovenije pozdravlja in podpira pričetek dejavnosti invazivne in intervencijske kardiologije v Splošni bolnišnici Novo mesto, ob čemer želimo izpostaviti nekatera pomembna strokovna dejstva.
BREME BOLEZNI SRCA IN ŽILJA IN NAŠE SPOPADANJE Z NJIM
Bolezni srca in žilja (BSŽ), med katerimi prednjačijo z aterosklerozo povezane, so v razvitem delu sveta že desetletja najpogostejši vzrok umrljivosti, obolevnosti in invalidnosti ter tudi še danes povzročijo do 40% vseh smrti. Ocenjujejo, da je finančna obremenitev zdravstvenih sistemov zaradi BSŽ v državah Evropske unije okoli 9-10% vseh stroškov za zdravstvo, tako neposredni kot posredni stroški zdravljenja BSŽ pa še naraščajo. V zadnjih 30 letih se je v razvitejših državah umrljivost za BSŽ zmanjšala za več kot 50 %, kar pomeni, da danes v Sloveniji na leto zaradi BSŽ umre okoli 3,200 ljudi manj kot leta 1985. K temu sta enakovredno pripomogla:
• zmanjševanje razširjenosti in izraženosti glavnih dejavnikov tveganja za aterosklerotično bolezen, ter
• izjemen napredek v zdravljenju koronarne bolezni (tromboliza, koronarna angioplastika in vstavljanje žilnih opornic, aortokoronarne obvodne operacije, itd.).
SLOVENSKA SRČNO-ŽILNA MEDICINA
S področjem srčno-žilne medicine se v Sloveniji ukvarjamo v številnih pretežno javnih, pa tudi zasebnih zdravstvenih ustanovah. S svojo široko razvejeno neinvazivno diagnostično in terapevtsko dejavnostjo, ter področji intervencijske kardiologije (z okoli 10,000 invazivnimi/intervencijskimi obravnavami, zlasti koronarne bolezni), ter srčne kirurgije (okoli 1,500 operacij na odprtem srcu letno) zadovoljivo pokrivamo slovenske potrebe. Na številnih ožjih področjih smo več kot primerljivi, ponekod pa celo pred razvitejšimi (bogatejšimi) državami, kar je ne le zasluga znanja, temveč tudi ali predvsem osebne zavzetosti, vztrajnosti in predanosti nekaterih naših vrhunskih strokovnjakov. Izpostaviti velja, da je bila npr. Slovenija že pred desetletjem po številu takojšnjih dilatacij koronarnih arterij ob srčnem infarktu med vodilnimi v Evropi. Kljub zaostrenim razmeram v zvezi z zagotavljanjem potrebnih virov sledimo najsodobnejši stroki in z nekaterimi dosežki, kot je npr. število presajenih src/milijon prebivalcev ohranjamo prvenstvo, celo v globalnem smislu. V zadnjem desetletju nam je v Sloveniji uspelo uveljaviti novo specializacijo iz kardiologije in vaskularne medicine, s čemer so se dokončno odprle možnosti k še boljšemu razvoju tudi področju angiologije.
Evropski srčni indeks 2016 (iz angl. EuroHeartIndex (EHI))(1) je sestavljeni kazalnik uspešnosti in učinkovitosti zdravstvenih sistemov evropskih držav na področju obvladovanja različnih vidikov srčno-žilne medicine, in je sestavljen iz 4 pokazateljev, (A) stanja na področju dejavnikov tveganja za bolezni srca in žilja (BSŽ) in njihovega preprečevanja, (B) obsega in kakovosti izvajanja diagnostičnih in terapevtskih postopkov, (C) dostopnosti zdravstvene oskrbe na področju srčno-žilne medicine, in končno tudi (Č) nekaterih bistvenih zdravstvenih izidov v zvezi z BSŽ. Slovenija je v letu 2016 s 5. mestom na »lestvici« pomembno napredovala v primerjavi z letom 2008, ko je bila tovrstna kompleksna ocena objavljena prvič (mimogrede, splošna ocena za slovenski zdravstveni sistem v letu 2014 nas je uvrstila na 19. mesto). Četudi je lahko tovrstno rangiranje in predvsem poudarjanje našega dosežka za marsikoga v stroki tudi dvorezen meč, pa gre nesporno za svojevrstno priznanje celotni slovenski stroki srčno-žilne medicine.
USKLAJEN IN URAVNOTEŽEN PRENOS ZNANJ IN RAZVOJ STROKE V SLOVENIJI
Združenje kardiologov Slovenije (ZKS) si kot vodilno in reprezentativno medicinsko strokovno združenje na področju že od svoje ustanovitve pred 25 leti prizadeva za usklajen razvoj stroke. Trudimo se za neposreden stik z globalnim napredkom kardiologije in vaskularne medicine ter omogočanje kar najhitrejšega prenosa sodobnih znanj in veščin ter zdravstvenih tehnologij v državo. Ne le v univerzitetne terciarne klinične ustanove, nenehno smo si in si prizadevamo za skladen in regijsko uravnotežen razvoj, tudi v centrih, kjer se izvaja klinična dejavnost na sekundarni specialistični ravni. Skladno s takšno usmeritvijo smo v preteklih desetletjih z aktivnim sodelovanjem na podlagi doseženega strokovnega soglasja pomagali omogočiti delovanje invazivne in intervencijske kardiologije v Mariboru, Celju, Izoli in Novi Gorici, sedaj tudi v Novem mestu. Tak razvoj omogoča, da je sodobna medicina na voljo večjemu številu prebivalcev in prej kot do sedaj.
Posebej velja izpostaviti in poudariti, da ima v primeru vzpostavljanja in pričetka rednega delovanja kardiološkega kateterizacijskega laboratorija v Splošni bolnišnici Novo mesto zelo pomembno in posebno mesto strokovno soglasno sodelovanje z vodilnimi strokovnjaki področja, ki prihajajo s Kliničnega oddelka za kardiologijo v UKC Ljubljana. Na podlagi medsebojnega dogovora o sodelovanju pri prenosu znanj in vzpostavitvi dejavnosti bo omogočeno, da bo zaživel še eden od regijskih centrov za invazivno in intervencijsko kardiologijo. Gre za ponoven nesporen dokaz, daje mogoče s strokovnim soglasjem in nesebičnim sodelovanjem ter prenašanjem lastnega znanja in veščine v kratkem času narediti velike korake. Predvsem za bolnike.
Prepričano tudi verjamemo, da bodo nove možnosti diagnostike in zdravljenja pomenile še dodatno spodbudo za, sicer počasi, a vztrajno rastoč tim strokovnjakov iz tega regijskega centra jugovzhodne Slovenije, ki so že do sedaj aktivno delovali v okviru ZKS in njegovih subspecialističnih delovnih skupinah.