V Dobravi pri Škocjanu so danes pripravili Dan odprtih vrat na prvi ničenergijski hiši v Sloveniji. V studiu smo gostili Boštjana Kosca, vodjo marketinga pri Wienerbergerju.
Pogovoru z Boštjanom lahko še enkrat prisluhnete (spodaj).V Dobravi pri Škocjanu je med 14. in 17. uro bil možen ogled hiše in pogovor s strokovnjaki. Organizirano je bilo tudi predavanje o gradnji z opeko Porotherm in ogrevanju s Solinterra sistemom in pogovor z projektantom in izvajalcem.
Prva opečna ničenergijska hiša v Sloveniji
Iz zemljskih globin proti njenemu površju neprestano kroži toplota – približno 0,7 kWh na kvadratni meter letno. In tudi če je za neposredno uporabo ta vrednost preveč nizka, je izkoriščanje toplote iz zemeljske globine danes razširjena tema.
Sistem Solinterra izkorišča podpovršinsko zemeljsko toploto, poleg tega pa še sončno toploto. Bistvo sistema je t.i. temperaturna bariera, ki preprečuje uhajanje toplote iz notranjosti.
Popolnoma logično, človek dobi tudi idejo o še enem, splošno znanem, neizčrpnem, učinkovitem in poceni viru energije – o soncu. »Majhna« težava je samo v tem, kako to energijo na najcenejši način absorbirati, prenesti in razporediti tako, da bi se jo dalo izkoristiti takrat, ko je potrebna.
V Solinterra sistemu, sončno energijo zbirajo vedno ko je na razpolago in jo v izoliranih ceveh pošljejo v zemeljski zbiralnik toplote, ki se nahaja pod temeljno ploščo hiše. Tako temperatura zemlje pod temeljno ploščo doseže na koncu poletja temperaturo od 20 do 30 stopinj Celzija. Voda za ogrevanje ima potem temperaturo od 18 do 20 stopinj Celzija, saj se višjih temperatur v zemlji ne doseže. Ravno zaradi tega se namesto povišanja temperature povečuje prostornina zemeljskega zbiralnika. Ker je temperatura toplotne bariere in notranjosti hiše skoraj enaka, notranjosti ni potrebno ogrevati. Za pokritje toplotnih izgub toplotne bariere zadostuje toplota, ki jo pridobimo na preprost način iz zemlje in sonca.
Za Solinterra hiše ni potrebna debelina izolacije kot pri klasičnih pasivnih hišah, temveč zadostuje debelina izolacije po veljavnih predpisih, saj je temperaturna razlika med zunanjim zrakom in bariero minimalna. Izolacijo uporabljamo, da se voda v temperaturni barieri (18-20°C) ne ohlaja. Značilnost hiš s toplotno bariero je tudi prezračevanje z izkoriščanjem toplote iz odpadnega zraka – rekuperacija toplote z visokim izkoristkom.
Za hlajenje uporabljamo zemljo izven zemeljskega hranilnika s konstantno temperaturo od 8 do 120 stopinj Celzija na globini 1,5 do 2,5 metra.
Kako je s stroški?
Stroški gradnje hiše s toplotno bariero so le malo višji od stroškov gradnje primerljive običajne hiše. Lahko računamo na največ 10 % višje stroške, rezultat prihranka stroškov za energijo pa je primerljiv z energetskimi pasivnimi hišami. Poraba energije za ogrevanje, pohlajevanje in prezračevanje take hiše je manj kot 10 kWh/m2 na leto, kar uvršča Solinterra hiše v razred ničenergijskih hiš. Za pogon črpalk in ventilatorjev lahko uporabimo energijo pridobljeno s pomočjo fotovoltaičnih modulov za proizvodnjo električne energije in na ta način dobimo ničenergijsko hišo popolnoma brez emisij CO2!
Pogovor z Boštjanom Koscem o ničenergijski hiši
Ničenergijska hiša Dobrava
Galerija
