V Sloveniji je bilo letos do 11. avgusta iz narave odvzetih 130 rjavih medvedov. 121 jih je bilo odstreljenih na podlagi dovoljenj Arso, devet medvedov pa je bilo najdenih poginjenih, so pojasnili na okoljskem ministrstvu. Za medvedko, ki je nedavno napadla pri Pivki, Arso zaenkrat ni izdal dovoljenja za odstrel.
Primer napada rjavega medveda na človeka, ki se je zgodil v ponedeljek, so po navedbah ministrstva za okolje in prostor proučevali strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije. Po informacijah je človek presenetil medveda, ki - razen v smeri prihoda človeka - ni imel drugega izhoda, zato je prišlo do srečanja, v katerem je bil človek poškodovan.
V primeru napada v Pivki so predstavniki zavoda šli na teren in preučili situacijo, pri čemer niso podali mnenja o odvzemu medveda iz narave. Agencija RS za okolje (Arso) tako ni izdala dovoljenja za odstrel.
Sicer so na okoljskem ministrstvu navedli, da je populacija rjavega medveda v Sloveniji v ugodnem stanju ohranjenosti s trendom izboljšanja. V strokovnih izhodiščih za upravljanje rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 2020-2023 so avtorji ugotovili, da je spomladanska, torej najvišja letna, ocena števila medvedov za leto 2020 990 osebkov oz. da se njihovo dejansko število verjetno giblje med 860 in 1120.
Rjavi medved človeku dejansko lahko predstavlja fizično nevarnost, a se napadi dogajajo relativno redko. Po podatkih zavoda za gozdove v Sloveniji letno beležimo v povprečju dva primera napada rjavega medveda na človeka. V zadnjih letih sicer leta 2018 ni bilo napada, v letih 2019 in 2020 pa so bili po trije.
Srečanja med človekom in rjavim medvedom so v naravi redka, saj je rjavi medved žival, ki človeka praviloma dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba. Ob redkih priložnostih lahko kljub temu pride do srečanja, ki v določenih okoliščinah lahko predstavlja grožnjo zdravju in varnosti ljudi. Človeka rjavi medved nikoli ne zasleduje in lovi kot plen za hrano, napade ga lahko le v primeru, če ga presenetimo, če se počuti ogroženega ali ga izzovemo, pri čemer gre za obrambno reakcijo, so dodali.
Na ministrstvu so ob tem navedli, da jih je 20. julija zavod za gozdove seznanil s prenehanjem delovanja intervencijske skupine za velike zveri zaradi neurejenosti na področju delovnopravnih zadev. "Odstop intervencijske skupine oz. njeno nedelovanje ne vpliva na reševanje primerov, ko je treba hitro ukrepati v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja zaradi velikih zveri," so zatrdili.
Koordinacijo sprejemanja klicev občanov na številki 113 in 112 je prevzelo ministrstvo za okolje in prostor, strokovna mnenje o nujnem hitrem ukrepanju pripravlja zavod za gozdove, odstrel rjavega medveda pa izvajajo upravljavci lovišč - torej lovske družine, na območju katerih je prišlo do ogrožanja življenja ljudi in premoženja zaradi velikih zveri.
Dovoljenje za morebiten odstrel medveda sicer izda Arso, ki mora pred tem pridobiti strokovno mnenje zavod za gozdove in Zavoda RS za varstvo narave.
V primeru, da zavarovane živalske vrste, kamor spadajo tudi velike zveri, povzročijo škodo na premoženju ljudi, medtem zanjo odgovarja država. Zakon o ohranjanju narave določa, da je oškodovanec, ki je naredil vse kot dober gospodar, da bi preprečil nastanek škode na premoženju, a je do škode vseeno prišlo, upravičen do izplačila odškodnine. O višini odškodnine odloča Arso na podlagi zapisnika zavoda za gozdove. Ocenjevanje in izplačevanje odškodnin za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živali, poteka nemoteno in tekoče, so še dodali na ministrstvu.