AVDIO: V Škocjanu želijo Knobleharja vrniti v zavest Slovencev

Dolenjska Občina Škocjan bo ob 200-letnici rojstva slovenskega misijonarja in raziskovalca reke Nil Ignacija Knobleharja prihodnje leto razglasila za Knobleharjevo leto in skupaj z drugimi pripravila vrsto prireditev. Njihov cilj je, da tega zanimivega in pomembnega rojaka vrnejo v zavest Slovencev, je poudaril župan Jože Kapler.

Kapler je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da v Škocjanu in drugje pripravljajo skupaj 38 prireditev, pri katerih bodo poleg domačih prirediteljev sodelovali še Slovenski etnografski muzej, Muzej krščanstva na Slovenskem, Škofija Novo mesto in drugi prireditelji.

Ker se v Škocjanu prizadevajo tudi za ureditev Knobleharjevega muzeja v nekdanjem župnišču, je še pojasnil, da teh prostorov še niso uspeli prenoviti in da nameravajo muzej urediti v nekaj prihodnjih letih. O postavitvi zbirke, ki bi jo uredili z razpisnim denarjem, se sicer dogovarjajo s Slovenskim etnografskim muzejem.

Kustos za afriške in ameriške zbirke Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani in eden od pobudnikov Knobleharjeve zbirke Marko Frelih je dejal, da je dr. Ignacij Knoblehar predvsem zanimiv kot človek, ki je sredi 19. stoletja Slovence povezal z Afriko, predvsem z območjem Južnega Sudana.

Leta 1850 se je iz Afrike vrnil in v domovino prinesel veliko afriško zbirko in v Ljubljani organiziral prvo afriško razstavo. "Knoblehar je ime, ki nas povezuje s prvimi začetki slovenskih stikov z Afriko, kot misijonar in raziskovalec reke Nil in Južnega Sudana pa je še zdaj aktualen," je poudaril.

Gre za izjemno osebo iz slovenskega prostora z zanimivo in bogato življenjsko zgodbo, ki ji je treba nameniti posebno pozornost.

Ignacij Knoblehar je živel med letoma 1819 in 1858, zaradi malarije je umrl v Neaplju. Rodil se je v Škocjanu na Dolenjskem, za misijonarstvo pa ga je 17-letnega navdušilo pridiganje misijonarja Friderika Ireneja Barage v Novem mestu.

Odločil se je za njegovo pot in leta 1848 prispel v Afriko, kjer je ustanovil tri misijone, v porečju Nila pa je deloval celo desetletje. V Egiptu in Sudanu ga je zanimalo vse, kar mu je prekrižalo pot. Vodil je natančne dnevniške zapiske, privlačili so ga Nil in takrat nepojasnjena skrivnost njegovih izvirov, tamkajšnja ljudstva, kulture, verstva, živalstvo in narava.

V Knobleharjevi zapuščini so tudi ostanki kasneje v zgodovini izginulih ljudstev oziroma predmeti različnih ljudstev ob Belem Nilu na jugu današnjega Sudana. V Škocjanu še stoji njegova rojstna hiša z vzidano spominsko ploščo.

V Slovenskem etnografskem muzeju so ob 190-letnici Knobleharjevega rojstva leta 2009 pripravili razstavo Sudanska misija 1848-1858: Ignacij Knoblehar - misijonar, raziskovalec Belega Nila in zbiralec afriških predmetov ter izdali obsežno publikacijo.