V Občini Škocjan, kjer pri svoji prepoznavnosti stavijo tudi na uglednega rojaka iz 19. stoletja, slovenskega misijonarja v Afriki in raziskovalca reke Nil Ignacija Knobleharja, naj bi v prenovljenem škocjanskem starem župnišču do konca leta 2024 uredili Kulturno-turistični center dr. Ignacija Knobleharja z njegovo muzejsko zbirko.
Naložbo so skupaj z davkom ocenili na nekaj več kot 1,57 milijona evrov, zanjo pa si skušajo Škocjanci zagotoviti dober milijon evrov državne podpore, je na nedavni novinarski konferenci povedal škocjanski župan Jože Kapler.
V primeru odobritve projekta naj bi dela začeli julija prihodnje leto in jih predvidoma končali novembra 2024, je dodal župan. Projekt podpira tudi Škofija Novo mesto, ki se zavzema za Knobleharjevo večjo prepoznavnost, je povedal generalni vikar Škofije Novo mesto Peter Kokotec.
Škocjanska občina je med drugim že priskrbela projektno in naložbeno dokumentacijo, naložbeni program, dokumente za pridobitev gradbenega dovoljenja in načrt upravljanja.
Po njenih podatkih so v škocjanskem starem župnišču predvidena naložbeno-vzdrževalna dela, prostor pa naj bi tam dobile krajevne stalne muzejske zbirke o Ignaciju Knobleharju, nekdanji srednjeveški mestni naselbini Gutenwerd ter o Škocjanu in njegovih ljudeh.
Pritličje prenovljenega župnišča nameravajo nameniti občinskim protokolarnim potrebam, hkrati pa tam urediti turistično-informacijsko točko ter trgovinico z domačimi izdelki in pridelki.
V stavbi načrtujejo še večnamenski protokolarni prostor, manjšo vinoteko in čajno kuhinjo, ki bo na razpolago tudi lokalnim društvom in drugim kulturnim in turističnim organizacijam. V nadstropju naj bi poleg prostorov za zbirke uredili še sejno sobo in to namenili tudi občasni galerijski dejavnosti, so še zapisali na škocjanski občini.
Dr. Ignacij Knoblehar je živel med letoma 1819 in 1858, zaradi malarije je umrl v Neaplju v Italiji. Rodil se je v Škocjanu na Dolenjskem, za misijonarstvo pa ga je 17-letnega navdušilo pridiganje misijonarja Friderika Ireneja Barage v Novem mestu.
Odločil se je za njegovo pot in leta 1848 prispel v Afriko, kjer je ustanovil tri misijone, v porečju Nila pa je deloval celo desetletje. V Egiptu in Sudanu ga je zanimalo vse, kar mu je prekrižalo pot. Vodil je natančne dnevniške zapiske, privlačili so ga Nil in takrat nepojasnjena skrivnost njegovih izvirov, tamkajšnja ljudstva, kulture, verstva, živalstvo in narava.
V Knobleharjevi zapuščini so tudi ostanki kasneje v zgodovini izginulih ljudstev oz. predmeti različnih ljudstev ob Belem Nilu na jugu današnjega Sudana. V Škocjanu še stoji njegova rojstna hiša z vzidano spominsko ploščo.