V Škocjanu na Dolenjskem, kjer so ob 200-letnici rojstva slovenskega misijonarja v Afriki in raziskovalca reke Nil Ignacija Knobleharja razglasili Knobleharjevo leto, so danes predstavili ob jubileju izdano priložnostno poštno znamko. Znamko je izdala Pošta Slovenije. Škocjanci želijo sicer svojega rojaka vrniti v zavest Slovencev.
Direktor poštne poslovne enote Celje Cveto Sršen je navedel, da so znamko izdali v nizu predstavitve znamenitih osebnosti in na pobudo Občine Škocjan. Njena vrednost je 1,30 evra, tiskali so jih v nakladi po 25 pol. Pošta Slovenije je hkrati izdala tako imenovani ovitek prvega dne in pripravila priložnosti žig ob njenem današnjem izidu, je še dejal.
Škocjanski župan Jože Kapler je v okviru Knobleharjevega leta v Škocjanu in drugje napovedal skupaj 38 prireditev, pri katerih bodo poleg domačih prirediteljev sodelovali še Slovenski etnografski muzej, Muzej krščanstva na Slovenskem, Škofija Novo mesto in drugi prireditelji. V Škocjanu so te dni izdali slikanico Ignacij, Bela reka in črni ljudje avtorice Mojiceje Podgoršek in ilustratorke Daše Simčič, je še opozoril.
Kustos za afriške in ameriške zbirke Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani Marko Frelih je poudaril, da je dr. Ignacij Knoblehar predvsem zanimiv kot človek, ki je sredi 19. stoletja Slovence povezal z Afriko, predvsem z območjem Južnega Sudana.
Leta 1850 se je iz Afrike vrnil in v domovino prinesel veliko afriško zbirko ter v Ljubljani organiziral prvo afriško razstavo. "Knoblehar je ime, ki nas povezuje s prvimi začetki slovenskih stikov z Afriko, kot misijonar in raziskovalec reke Nil in Južnega Sudana pa je še zdaj aktualen," je podčrtal. Gre za izjemno osebo iz slovenskega prostora z zanimivo in bogato življenjsko zgodbo, ki ji je treba nameniti posebno pozornost, je še ocenil Frelih.
Ignacij Knoblehar je živel med letoma 1819 in 1858, zaradi malarije je umrl v Neaplju. Rodil se je v Škocjanu na Dolenjskem, za misijonarstvo pa ga je 17-letnega navdušilo pridiganje misijonarja Friderika Ireneja Barage v Novem mestu.
Odločil se je za njegovo pot in leta 1848 prispel v Afriko, kjer je ustanovil tri misijone, v porečju Nila pa je deloval celo desetletje. V Egiptu in Sudanu ga je zanimalo vse, kar mu je prekrižalo pot. Vodil je natančne dnevniške zapiske, privlačili so ga Nil in takrat nepojasnjena skrivnost njegovih izvirov, tamkajšnja ljudstva, kulture, verstva, živalstvo in narava.
V Knobleharjevi zapuščini so tudi ostanki kasneje v zgodovini izginulih ljudstev oziroma predmeti različnih ljudstev ob Belem Nilu na jugu današnjega Sudana. V Škocjanu še stoji njegova rojstna hiša z vzidano spominsko ploščo.
V Slovenskem etnografskem muzeju so ob 190-letnici Knobleharjevega rojstva leta 2009 pripravili razstavo Sudanska misija 1848-1858: Ignacij Knoblehar - misijonar, raziskovalec Belega Nila in zbiralec afriških predmetov ter izdali obsežno publikacijo.
Galerija
