Ob odprtju promocijske razstave Čar lesa, ki promovira rabo lesa in lesenih izdelkov domačih proizvajalcev, so na sevniškem gradu pripravili še okroglo mizo o oskrbi lesne industrije s hlodovino. Sogovorniki so se strinjali, da je treba ob velikem povpraševanju po slovenskem lesu za njegovo prodajo doma spodbuditi tudi lastnike zasebnih gozdov.
Na vprašanje, kako doseči boljšo oskrbo s hlodovino in ali je ta zadostna, je direktor podjetja Slovenski državni gozdovi Robert Tomazin odgovoril, da bi bilo treba za izboljšanje oskrbe v lesno verigo vključiti tudi zasebne lastnike gozdov, katerih potencial je velik.
Kako jih navdušiti za aktivno gospodarjenje z gozdom, pa je kompleksen izziv, ki zahteva urejanje lastniške strukture in davčne politike pri nagrajevanju ali pa spodbujanju aktivnega gospodarjenja z gozdovi, je dodal.
Kot je ocenil, povpraševanje po lesu v Evropi prekaša trenutno ponudbo. Enako se dogaja s slovenskim lesom, s podobnimi težavi in izzivi pa se srečujejo tudi v sosednjih državah. Sicer pa v Slovenskih državnih gozdovih ugotavljajo, da s petino državnih gozdov zagotavljajo 30-odstotno pokritost potreb slovenske lesne industrije, je še dejal Tomazin.
Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je podobno ocenil, da bi bila lahko oskrba s slovensko hlodovino boljša, če bi vanjo s kakovostno ponudbo uspeli vključiti tudi zasebne lastnike gozdov. Namreč, le kakovost lahko okrepi konkurenčnost domačih predelovalcev lesa, je pristavil.
Tomaž Remic iz sektorja za gozdarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je navedel, da v slovenskih gozdovih letno priraste približno devet milijonov kubičnih metrov lesa. Od tega možni letni posek znaša sedem milijonov kubičnih metrov in če bi ga dejansko izpolnili, bi dosegli cilj oz. omogočili predelavo treh milijonov kubičnih metrov domačega lesa v Sloveniji.
Čeprav je bil lani in bo letos posek bistveno manjši od možnega, so premiki k večji količini očitni, slovenska lesno-predelovalna industrija pa predela približno 30 odstotkov več lesa kot pred petimi leti. Kaže, da bo letos tudi prvič izvoz hlodovine iglavcev manjši od uvoza, je opozoril Remic.
Sicer pa v slovenskih gozdovih v letih brez naravnih ujm posekajo štiri do pet milijonov kubičnih metrov lesa. Možen posek je dosežen v državnih gozdovih, medtem ko v zasebnih pri količini posekanega lesa zaostajajo.
Ministrstvo zato v zadnjem desetletju z različnimi ukrepi krepi posek lesa v zasebnih gozdovih, tudi s sredstvi programa razvoja podeželja. Krepi tudi konkurenčnost samega sektorja in zagotavlja sredstva za kakovostnejšo izvedbo del v gozdovih. Za izboljšanje delovanja gozdno-lesne verige pa nameravajo digitalizirati njen prvi člen, je še napovedal Remic.
Pogovora so se udeležili še generalni direktor direktorata za lesarstvo Danilo Anton Ranc, predstavnik Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije Igor Milavec, profesor oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Milan Šernek in predstavnik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Alojz Tuhtar.
Vsi so se strinjali, da bi bilo dobro čim več lesa predelati doma, v oskrbo z domačim lesom pa čim bolj vključiti tudi lastnike zasebnih gozdov. Sogovorniki so med drugim opozorili tudi, da je treba več storiti za boljšo obveščenost mlajših lastnikov zasebnih gozdov in pri tem staviti na sodobne tehnologije in digitalizacijo.
Okroglo mizo in razstavo v Lutrovski kleti ob sevniškem gradu sta pripravila Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije Spirit Slovenija ter direktorat za lesarstvo na kmetijskem ministrstvu.
Direktor podjetja Slovenski državni gozdovi Robert Tomazin
O povpraševanju po lesu in zasebnih gozdovih
V.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar
O ponudbi hlodovine in njeni kakovosti