MLM, mariborska livarna, stečaj, delavci Svet24.si

Odpuščanja: Katera podjetja so se odločila za ...

Simon Popek, Miša Molk Svet24.si

Ljubitelji filmov spet prišli na svoj račun

joc pececnik mv Necenzurirano

Joc Pečečnik se bo s šiviljami boril za denar ...

dzani stojakovic novo mesto rom Reporter.si

V Novem mestu se hvalijo: To je Rom Đani, ki hodi...

matjaz kek mm Ekipa

Kek dobil vprašanje o Iličiću in Dragonsih, ...

anja-malešič, kmetija, terapevtka Njena.si

Tragična nesreča, o kateri Anja ne govori pred ...

gios bicevskis 24 af Ekipa

Igralca Olimpijinega tekmeca ustrelil oče, znane ...

Novice

V Šentlovrencu največja zunanja plezalna stena v JV Sloveniji

Piše: R.K.

Čas objave:
27.11.2023 09:38

Dvanajst metrov visoko, najvišje v JV Sloveniji, se na novi zunanji plezalni steni v Šentlovrencu lahko odslej povzpnejo plezalci. V Športnem društvu Šentlovrenc jih je kar 80, doslej pa so trenirali na notranji steni v kulturnem domu.

Ideja o zunanji plezalni steni se je rodila pred tremi leti, jeseni 2022 pa sta jo predsednik Športnega društva Šentlovrenc Gregor Kovačič in Stane Rajnar predstavila takrat še kandidatki za županjo Mateji Povhe in njeni ekipi. Od ideje preko načrtovanja in umestitve projekta v proračun, priprave gradbene dokumentacije in uspešne prijave na razpis Fundacije za šport do izvedbe je tako minilo manj kot eno leto. Celotna naložba je stala 187 tisoč evrov (z DDV), pri čemer jo je Fundacija za šport sofinancirala s skoraj 44 tisočaki. V soboto so 12 m visoko in 10 m široko plezalno steno predali namenu.

»Da je naložba pomembna, sem se zavedala v trenutku, ko so nam lani predstavili priljubljenost športnega plezanja v kraju, uspehe članov in idejo o zunanji plezalni steni. Ta projekt je tako primer dobre prakse, kako lahko hitro udejanjimo idejo, če sodelujemo in se povezujemo - Športno društvo Šentlovrenc je bilo zelo proaktivno, s svojim znanjem in praktičnimi izkušnjami so nas člani usmerjali pri projektiranju in med gradnjo. Verjamem, da je takšen način dela recept za uspešno realizacijo marsikaterega projekta v občini, ne le na športnem področju,« pojasnjuje županja Občine Trebnje Mateja Povhe. 

Predsednik sveta Fundacije za šport Branko Zorman pa je ob tej priložnosti povedal: »Na Fundaciji se absolutno zavedamo potrebe po enakomernem razvoju te športne infrastrukture po celi državi. Takšen športni objekt, ki je izven nekih urbanih središč, je še toliko bolj pomemben, ker omogoča razvoj nekih novih športnih panog, predvsem pa zadrži tudi mlade v tem okolju. Zato je morda neka taka pridobitev še trikrat toliko bolj vredna kot bi bila v nekem mestu.«

Plezalna stena stoji ob šolskem igrišču podružnične šole v Šentlovrencu ob okljuku reke Temenice in ulovi prve in zadnje sončne žarke. Na njej bodo plezali člani plezalne sekcije Športnega društva Šentlovrenc, stari od šest do 18 let, med katerimi nekateri trenirajo tudi štirikrat tedensko in se že lahko pohvalijo z odličji s tekem vzhodne lige. Športno društvo Šentlovrenc je bilo sicer ustanovljeno leta 1979, a je prav zares zaživelo šele po letu 2000. Ima 150 članov, poleg plezalne še sekciji za košarko in žensko rekreacijo, srečujejo pa se tudi med igranjem badmintona, namiznega tenisa in nogometa.

V soboto se je na steno prvi podal Jurij Borin (varovala ga je Ita Franjga) in s stene odvezal trak, ga predal županji, ona pa naprej predsedniku športnega društva, s čimer je steno simbolično predala v uporabo društvu in tamkajšnjim plezalcem. Sledil je otvoritveni tekmovalni vzpon po treh smereh Laure Kovačič Lovšin (varoval jo je Stane Rajnar), Matica Rajnarja (varovala ga je Tinkara Rajnar) in Blaža Brčona (varoval ga je Luka Perpar).

Sobotno odprtje, ki ga je povezovala Petra Krnc Laznik, so pospremile koračnice Občinskega pihalnega orkestra Trebnje s Trebanjskimi mažoretami, program pa so sooblikovali tudi otroci, učenci Podružnične šole Šentlovrenc. Dogodka sta se med drugim udeležila tudi vodja komisije za športno plezanje Planinske zveze Slovenije Jernej Peterlin in vodja tekmovanj vzhodne lige, pod katero spada tudi šentlovrenško društvo, Martin Bedrač.