Pri projektu novega mostu v Mršeči vasi v občini Šentjernej, ki po referendumski odločitvi za betonsko izvedbo, za katero pa občina nima denarja, od leta 2016 stoji, je zadnje dni prišlo do premika. Šentjernejski občinski organi in svetniki so namreč podprli novo idejno zasnovo mostu, ki med drugim predvideva jekleno konstrukcijo.
Šentjernejski župan Radko Luzar je ob robu včerajšnje novinarske konference ocenil, da gre po večletnem zastoju projekta za premik, ki bi lahko v Mršeči vasi, kjer Krko od zaprtja odsluženega lesenega mostu leta 2014 prečijo po nadomestnem montažnem mostu Slovenske vojske, omogočil gradnjo novega.
Ker naj bi bila gradnja mostu z jekleno konstrukcijo za šentjernejsko občino predraga - naložba naj bi skupaj z davkom terjala skoraj poldrugi milijon evrov, pa bo ta skušala najti zunanji finančni vir.
Pri tem naj bi, glede na to, da je ob predhodniku porušenega mostu v Mršeči vasi v času svojega službovanja na Šentjernejskem polju svoje prve poskuse opravljal izumitelj ladijskega vijaka Josef Ressel (1795-1857), denarno podporo iskali tudi v tej smeri.
Novi most so namreč poimenovali po izumitelju Resslu, hkrati nameravajo ob 200-letnici njegovih poskusov na Krki prihodnje leto razglasiti za Resslovo leto in v tem okviru priti do morebitne denarne podpore, je pojasnil župan in še dodal, da bi graditi morda lahko začeli še v tem mandatu.
Novi most so zasnovali v podjetju Gabrijelčič Arhitektura, po čigar podatkih naj bi tega izdelali kot enovito razpetino v razponu 60 metrov brez vmesnih podpor. Prekladna konstrukcija naj bi bila jeklena, temeljna pa železobetonska. Opore so lahko betonske in ograja tudi lesena.
Ali bo po mostu, ki je predviden za prečenje osebnih vozil in kmetijske mehanizacije, tekel izmenično enosmerni ali stalni dvosmerni promet in ali bodo na njem uredili tudi pločnik, se v Šentjerneju še niso odločili.
Stari leseni most prek Krke v Mršeči vasi pri Šentjerneju so sicer zaradi odsluženosti leta 2014 zaprli in nato nadomestili z začasnim vojaškim mostom. Pred tem so ga večkrat prenovili, najbolj pa je njegove osrednje stebre poškodovalo plavje, ki ga je narasla Krka prinesla ob poplavah leta 2010.
Ob njegovem predhodniku je v času svojega službovanja na Šentjernejskem polju in v Kostanjevici na Krki svoje prve poskuse opravljal izumitelj ladijskega vijaka Ressel. Šentjernejsko kulturno etnološko društvo Gallus Bartholomaeus je zato na starem lesenem mostu v Mršeči vasi postavilo skulpturo z dvojnikom Resslovega izvirnega ladijskega vijaka.