V Semiču Kulturno društvo Orel s koncertom zasebne Glasbene šole Gradus ad Parnassum drevi začenja 27. Krakarjeve dneve, posvečene pesniku, novinarju, uredniku, prevajalcu, esejistu in profesorju Lojzetu Krakarju. Z nizom kulturnih prireditev želijo pomen rojaka, ki mu življenje ni bilo naklonjeno, trdneje zasidrati v zavest ljudi.
Krakarjeve dneve, petdnevni prireditveni niz, bodo v semiškem Kulturnem centru začeli drevi ob 18. uri in nadaljevali v soboto, 11. februarja, z osrednjo prireditvijo, na kateri bo Anton Štrukelj govoril o duhovni in literarni zapuščini zaslužnega papeža Benedikta XVI.. V semiški cerkvi sv. Štefana bodo dan kasneje nadaljevali z mašo za Lojzeta Krakarja, v petek, 17. februarja, pa skupaj s krajevno knjižnico pripravili literarni večer Mladost v pesmih Karla Destovnika Kajuha in Lojzeta Grozdeta. 27. Krakarjeve dneve bodo v nedeljo, 19. februarja, končali s koncertom pevskih zborov in pritrkovalcev Občine Semič, so še sporočili iz semiškega turistično-informacijskega centra. Lojze Krakar se je 21. februarja 1926 rodil v Semiču v Beli krajini. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, med drugo svetovno vojno pa je bil zaprt v italijanskih taboriščih in nemških zaporih. V Ljubljani je diplomiral iz slavistike, kasneje pa delal kot urednik pri Tovarišu, Cicibanu, na RTV Ljubljana in pri Cankarjevi založbi. Deloval je tudi kot samostojni književnik, med letoma 1965 in 1975 pa je kot lektor za slovenščino gostoval v nemškem Frankfurtu, kjer je leta 1970 tudi doktoriral. V Ljubljani je umrl 24. decembra 1995. Krakar je izdal več pesniških zbirk. Med temi V vzponu mladosti (1949), Cvet pelina (1962), Sonce v knjigi (1962), Med iskalci biserov (1964), Umrite, mrtvi (1965), Noč, daljša od upanja (1966), Krik (1968), Vdanost (1970), Predlogi (1971), Izbrane pesmi (1971), Nekje tam čisto na robu (1975), Sporočilo (1978), Poldan (1980), Romanje v Kelmorajn (1986), Klinopisi (1988), Pacem in Terris (1990), Hvala ti, življenje (1991) ter Tu in onstran (1993). Za svoje književno delo je prejel več nagrad, med pomembnejšimi nagrado Prešernovega sklada leta 1963, Prešernovo nagrado leta 1977 za pesniško zbirko Nekje tam čisto na robu in dve Levstikovi nagradi v 60. letih prejšnjega stoletja ter leta 1991.