V Semiču tamkajšnje Kulturno društvo Orel z mašo za Lojzeta Krakarja v cerkvi sv. Štefana drevi začenja 26. Krakarjeve dneve, posvečene temu pesniku, novinarju, uredniku, prevajalcu, esejistu in profesorju. Z nizom kulturnih prireditev želijo pomen rojaka, ki mu življenje ni bilo naklonjeno, trdneje zasidrati v zavest občanov in širše.
Krakarjeve dneve, običajno tridnevni niz prireditev, ki so jih zaradi epidemije covida-19 lani pripravili zgolj spletno, bodo v avli semiškega Kulturnega centra drevi ob 19. uri nadaljevali z literarnim večerom Ljudska pesem, pripoved in glasba.
Niz letošnjih prireditev bodo v dvorani Kulturnega centra končali s koncertom učencev Glasbene šole Gradus ad Parnassum in citrarjev Folklorne skupine Dragatuš. Koncert pripravljajo prihodnji petek, 25. februarja, so še navedli na spletni strani Občine Semič.
Lojze Krakar se je 21. februarja 1926 rodil v Semiču v Beli krajini. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, med drugo svetovno vojno pa je bil zaprt v italijanskih taboriščih in nemških zaporih.
V Ljubljani je diplomiral iz slavistike, kasneje pa delal kot urednik pri Tovarišu, Cicibanu, na RTV Ljubljana in pri Cankarjevi založbi. Deloval je tudi kot samostojni književnik, med letoma 1965 in 1975 pa je kot lektor za slovenščino gostoval v Frankfurtu, kjer je leta 1970 tudi doktoriral. Umrl je v Ljubljani 24. decembra 1995.
Krakar je izdal več pesniških zbirk, med njimi V vzponu mladosti, Cvet pelina, Sonce v knjigi, Med iskalci biserov, Umrite, mrtvi, Noč, daljša od upanja, Krik, Vdanost, Predlogi, Izbrane pesmi, Nekje tam čisto na robu, Sporočilo, Poldan, Romanje v Kelmorajn, Klinopisi, Pacem in Terris, Hvala ti, življenje ter Tu in onstran.
Za svoje književno delo je prejel več nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1963, Prešernovo nagrado leta 1977 za pesniško zbirko Nekje tam čisto na robu in dve Levstikovi nagradi v 60. letih minulega stoletja ter leta 1991.