V Posavju je bila stopnja prijavljene brezposelnosti marca 6,7-odstotna in hkrati najnižja po letu 1990. Ugoden trend padanja brezposelnosti na območju upravnih enot Brežice, Krško in Sevnica se letos nadaljujejo, po napovedi območne enote zavoda za zaposlovanje pa naj bi število zaposlenih v Posavju do konca leta zraslo za približno 1000.
Povpraševanje delodajalcev po delovni sili je letos še vedno visoko, v drugi polovici leta v Posavju pričakujejo 2,5-odstotno rast zaposlovanja, je na današnji novinarski konferenci s predstavitvijo podatkov o zaposlenosti in poslovanju območnega gospodarstva pojasnila direktorica sevniške območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Polona Mirt.
Največ zanimanja bo za zaposlovanje zdravstvenega kadra in kadra socialne oskrbe na domu, za orodjarje, čistilce, strežnike, gospodinjske pomočnike, prodajalce, varilce, strugarje, zidarje, kuharje, elektroinštalaterje, mehanike in serviserje kmetijskih ter drugih strojev, je navedla.
Sicer pa se je s pomanjkanjem kadra v prvi polovici leta soočala več kot polovica delodajalcev Posavja. Ker iskanega kadra na območnem trgu dela ni dovolj, hkrati pa iskalci zaposlitve nimajo znanja, ki ga zahtevajo delodajalci, so te težave vse pogostejše. Do težav pri zaposlovanju pa po drugi strani prihaja tudi zaradi delovnih pogojev, ki kandidate odvračajo od prijav za delovna mesta, je še dejala Mirt.
Poslovanje in poslovne obete v Posavju je predstavil direktor posavske oz. krške enote Gospodarske zbornice Slovenije Darko Gorišek.
Pozitivne smernice poslovanja posavskega gospodarstva se kljub negotovosti na energetskem, surovinskem in logističnem trgu nadaljujejo tudi letos. Temu sledi ugoden trend padanja brezposelnosti, napovedi delodajalcev pa so glede gibanja zaposlovanja v drugi polovici leta "še vedno optimistične", je dejal.
Pri regijskem skupnem prihodku naj bi se sicer letos približali osmim milijardam evrov, po drugi strani pa posavske gospodarstvenike skrbita energetska draginja in rast vseh stroškov, tako surovinskih kot logističnih in stroškov dela, je dodal.
Leto 2023 se sicer po oceni posavske gospodarske zbornice v gospodarskem pogledu ne bo uvrstilo med najbolj uspešna leta po dobičku in drugih poslovnih kazalcih. Za prihodnje leto pričakujejo, da bodo preskočili mejo osmih milijard evrov regijskega prihodka, dobiček in drugi kazalniki pa se naj bi popravili.
Glede na to, da je drugi največji trgovinski partner posavskih podjetij Nemčija, jih sicer skrbi ohlajanje tamkajšnjega gospodarstva. To nekatera posavska podjetja že občutijo pri naročilih, kar pa lahko vodi do padca zaposlenosti, je še ocenil Gorišek.
Po podatkih Ajpesa so sicer posavske gospodarske družbe lani ustvarile 7,3 milijarde evrov skupnega prihodka, kar je za četrtino več kot predlani. Hkrati so ustvarile 143 milijonov evrov neto čistega dobička, ki je bil za skoraj petino manjši od primerljivega predlanskega. Največ oz. skoraj dve tretjini prihodka je v Posavju lani ustvarila energetika. Aktivnost tamkajšnjega gospodarstva pa se je po večletni rasti lani nekoliko umirila.