Potem ko so se partnerske dolenjske, belokranjske in posavske občine, vključene v projekt regijskega Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske - Cerod, maja odločile za dokončno ustavitev dobrih 32 milijonov evrov vrednega drugega dela projekta Cerod II, Posavci glede svojih odpadkov nimajo večjih skrbi. Za te lahko namreč poskrbijo tudi sami.
Posavske občine za sodelovanje pri projektu Cerod sicer zavezuje pogodba, po kateri bodo ostanke svojih odpadkov na novomeški deponiji Leskovec odlagali do leta 2035. Če do tamkajšnje nadgradnje za obdelavo in predelavo odpadkov v okviru Ceroda II ne bo prišlo, pa so v Posavju za obdelavo in ločevanje svojih odpadkov sposobni poskrbeti sami, so poudarili na nedavnem Posavskem forumu časnika Finance v Krškem.Krški župan Miran Stanko je menil, da je bil projekt Cerod II, kot je bil zastavljen, neuspešen zaradi slabega medsebojnega sodelovanja 15 partnerskih občin, različnih pogledov, hotenj, ciljev in tudi zaradi neustreznega vodenja. Krivdo za omenjeni, kot je dejal, fiasko, pa v večji meri nosita nosilna novomeška občina in vodstvo javnega podjetja Cerod.
Celotna naložba je bila tudi preobsežna in predraga, saj bi jo bilo možno izvesti s približno 12 milijoni evrov, je dodal.
Sicer pa so področje obdelave komunalnih odpadkov za posavske občine - razen brežiške - uredili tako, da lahko za njihovo celotno obdelavo vse do njihove biološke stabilizacije z ureditvijo in delovanjem lastnega centra za ravnanje z odpadki v Spodnjem Starem Gradu pri Krškem odslej poskrbijo sami.
Predlagal je še, da bilo možno nekaj podobnega - kot so skupaj z nedavno odprto kompostarno zgradili v krški občini - v približno podobnem obsegu zgraditi tudi v okviru Ceroda II na Leskovcu pod Gorjanci.
Z zmogljivostjo približno 20.000 ton mešanih komunalnih odpadkov letno bi namreč zadostili tudi potrebam Ceroda II, hkrati pa bi bila naložba cenejša, saj so Krčani za svoj center potrebovali le dobrih pet milijonov evrov.
Možna bi bila tudi povezava Ceroda II in krškega centra za ravnanje z odpadki, je še povedal Stanko.
V brežiški občini, kjer svoje komunalne odpadke ločujejo v obratu v Borštu pri Cerkljah ob Krki, pa tem bolj stavijo na ločevanje odpadkov že pri osnovnem odlaganju občanov, je poudaril Stankov brežiški kolega Ivan Molan.
Da bi občani sami odpadke še bolj ločevali in jih tudi kompostirali, se bodo skupaj z brežiško komunalo prizadevali še naprej. Sicer pa bi morali projekt Cerod II nadaljevati v manjšem in cenejšem obsegu. Posavski župani so glede tega enotni, je opozoril.
V primeru da glede Ceroda II soglasja ne bodo dosegli ali da bi bila tamkajšnja obdelava odpadkov zanje predraga, pa lahko Brežičani med drugimi možnostmi računajo na krške sosede in njihov center za ravnanje z odpadki, je še povedal Molan.