Z izvedbo prve skupščine je v Novem mestu danes zaživelo slovensko-hrvaško združenje za oživitev železnice Ljubljana-Novo mesto-Karlovec-Zagreb. Gre za Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Poti prihodnosti Ljubljana-Novo mesto-Karlovec-Zagreb. Med njegovimi cilji sta oživitev in posodobitev železnice ter okrepitev območnega sodelovanja.
Med cilji združenja so spodbuda revitalizacije, modernizacije in razvoj čezmejne ter regionalne javne železniške infrastrukture z namenom pospeševanja mobilnosti prebivalstva in razvoja gospodarstva, je na novinarski konferenci po skupščini povedal novomeški župan Gregor Macedoni.
S projektom želijo tesneje povezati obmejni območji, zagotoviti napredek, trajnostni razvoj in teritorialno kohezijo. Z ustanovitvijo omenjenega združenja pa jim je odprta pot do denarja evropskih skladov.
Glede poteka omenjenega železniškega projekta je Macedoni dodal, da je hrvaška stran že storila prve korake za njegovo uresničitev, medtem ko na slovenski strani do konkretnih korakov še ni prišlo.
To je potrdila tudi podžupanja Karlovške županije Vesna Hajsan Dolinar. Kot je dejala, so Hrvaške železnice začele gradnjo drugega tira železniške proge od Zagreba proti Karlovcu. Izbrale so tudi izvajalca za gradnjo železniške proge od Karlovca do Ozlja oz. v smeri Metlike, začetek omenjenih gradbenih del pa pričakujejo konec leta.
Skupen cilj obeh strani je sicer modernizacija železnice in vlakov, usmerjenost v zeleni prehod in digitalizacijo brez obremenjevanja okolja oz. ureditev sodobne prometne infrastrukture v osredju s sodobno železnico kot njeno "hrbtenico", je še povedala Hajsan Dolinarjeva.
Na skupščini imenovani vršilec dolžnosti direktorja združenja Poti prihodnosti Tomaž Savšek je pristavil, da projekt omenjene regionalne železniške posodobitve na slovenski strani še pripravljajo. Občine ob tej posodobljeni prometni hrbtenici pa se morajo nanj ustrezno pripraviti.
Ne gre namreč le za železnico, temveč tudi za vso drugo potrebno sodobno infrastrukturo, saj je namen združenja ravno to, da ob železnici "razvijejo nove programe, ki bodo prispevali k sodobni in digitalno podprti mobilnosti". Pripravili bodo sicer projekte, ki se bodo smiselno navezovali na regijsko gospodarsko in drugo dejavnost ob progi.
Podporo omenjenemu projektu sta na današnji novinarski konferenci izrekla tudi hrvaški minister za regionalni razvoj in evropske sklade Šime Erlić in njegovo slovenski kolega, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.
Oba sta pozdravila po njunem dobro sodelovanje med državama. Erlić je še potrdil omenjene prve hrvaške korake pri posodobitvi dolenjsko-hrvaške železnice.
Kavšek je sicer mejo med državama označil za razvojno priložnost obeh strani. Ocenil je, da Slovenija pri posodabljanju omenjene železniške povezave za nekaj let zamuja. Za glavno oviro pri omenjenem projektu je označil umeščanje železnice v prostor. Kot je še dejal, bodo v Slovenji poskrbeli za pospešitev postopkov prostorskega umeščanja, ki so "cokla razvoja".
Poleg slovenskih partnerjev, med katerimi so župani občin, po katerih vodi dolenjska železnica od Škofljice do Metlike, v združenju sodelujeta še hrvaška Karlovška županija in podjetje Hrvaške železnice infrastruktura. Združenje ima sedež v Novem mestu.
Po podatkih novomeškega razvojnega centra se člani združenja zavzemajo za modernizacijo železniške proge, višjo potovalno hitrost, okrepitev nosilnosti proge, ureditev postajališč in odpravo nivojskih prehodov.
Župani sodelujočih občini so sicer večkrat predlagali celovito prenovo ustroja proge, prenovo vozne mreže, nov potek proge na posameznih odsekih, ureditev postaj, postajališč in ponekod pripadajočih parkirišč, odpravo večino nivojskih prehodov in gradnjo izvennivojskih. Predlagajo še elektrifikacijo dolenjske železniške proge, njeno nadgradnjo v dvotirno progo, kar bi omogočilo uvedbo taktnega voznega reda - z intervali na 15 oz. 30 in 60 minut.
Železniški promet bi tako postal privlačnejši, prav to pa bi "povzročilo odločilen preobrat pri izbiri prevoznega sredstva oz. prispevalo k spremembi potovalnih navad sedanje in prihodnjih generacij".
Župani občin Škofljica, Mirna Peč, Ivančna Gorica, Črnomelj, Novo mesto, Grosuplje, Metlika, Semič in Trebnje ter župan hrvaške Karlovške županije so sicer maja 2018 podpisali dogovor o sodelovanju pri revitalizaciji čezmejne železniške infrastrukture Ljubljana-Grosuplje-Trebnje-Novo mesto-Metlika-Karlovec-Zagreb. Izvajanje tega dogovora so župani navedenih slovenskih občin s pogodbo zaupali Razvojnemu centru Novo mesto. Gre sicer za prvo tovrstno evropsko združenje s sedežem v Sloveniji in 88. v EU.