Družba za avtoceste v RS (Dars), Arhitekturna zbornica Slovenije in novomeška občina so včeraj predstavile natečajne rešitve za most preko Krke na novi novomeški vzhodni obvoznici v Ločni in vzporedni most za pešce in kolesarje. Gradnja obeh sodi v okvir gradnje prvega odseka južnega dela ceste tretje razvojne osi.
Predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic je povedal, da so na natečaj rešitev za most na novi štiripasovni cesti in vzporedni most za pešce in kolesarje prispele tri rešitve, ocenjevalna komisija pa je za zmagovalno izbrala skupni predlog projektantskih podjetij Ponting iz Maribora in Pipenbaher inženirji iz Slovenske Bistrice.
Nadaljeval je, da so konstrukcijsko zasnovo prvonagrajene rešitve za most zasnovali kot dvojno gredno konstrukcijo skupne dolžine 310 metrov. Most bo sicer s tremi razpetinami premostil celotno rečno strugo, konstrukcijo bodo izvedli po tehnologiji proste konzolne gradnje. Brv za pešce in kolesarje bo tekla vzporedno z mostom ter z eno 135-metrsko razpetino premoščala Krkino strugo.
Dars je sicer že sklenil pogodbo z avtorjem prvonagrajene rešitve, družba pa si tudi prizadeva, da bi gradbeno dovoljenje za 5,5 kilometra nove štiripasovnice, katere sestavni del sta tudi omenjena mostova, dobili do konca tega oz. v začetku prihodnjega leta. To tudi pomeni, da bi lahko v prvi polovici prihodnjega leta objavili razpis za gradnjo ceste tretje razvojne osi od priključka na dolenjsko avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek za novomeško tovarno Revoz.
Kot je dodal, so gradnjo ceste tretje razvojne osi od Novega mesta do Bele krajine razdelili na štiri etape, gradnjo pa predvidevajo v dveh delih.
Prvi del s prvo in drugo etapo obsega omenjeno hitro cesto v dolžini 5,5 kilometra od novomeškega vzhodnega avtocestnega priključka do priključka Osredek, vključno z navezovalno 1,1-kilometrsko Šetnjoško cesto, ki se bo zdajšnji Belokranjski cesti priključila na območju Revoza.
Drugi del s tretjo in četrto etapo predvideva 12,4 kilometrski cestni odsek od priključka Osredek do priključka Maline v Beli krajini, na drugi strani Gorjancev, vključuje tudi navezovalno nekaj več kot dvokilometrsko cesto na Dole in 2,3-kilometrski predor pod Gorjanci.
Skupno naložbeno vrednost za prvi del omenjene hitre ceste oz. novomeške vzhodne obvoznice so brez davka ocenili na 110 milijonov evrov, pri čemer so dve petini oz. 40 milijonov evrov predvideli iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Preostali denar bo Dars zagotovil iz lastnih virov oz. cestnine.
Za tretjo in četrto etapo od priključka Osredek do priključka Maline naložbena vrednost po prednaložbeni zasnovi brez davka znaša približno 315 milijonov evrov.
Za prvi dve etapi do Osredka že izdelujejo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, za tretjo in četrto etapo pa končujejo naložbeno dokumentacijo, študije širših ekonomskih učinkov in študije gradbeno-tehnične ter prometne preveritve faznosti gradnje.
Vidic je še opozoril, da je začetek gradnje novomeškega dela ceste tretje razvojne osi odvisen od razpleta izvajalskega razpisa v prvi polovici prihodnjega leta. Za tretjo in četrto etapo pa ocenil, da je še prezgodaj za napoved o začetku gradnje. Sicer pa se bodo morali tam še odločiti ali bo šlo za štiripasovnico ali za t. i. polovično hitro cesto ali fazno gradnjo.
Cilj Darsa je, da začnejo tretjo in četrto etapo takoj po končanju 5,5-kilometrskega novomeškega dela, je še dejal Vidic.
Tedanji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je sicer ob majskem obisku Novega mesta napovedal, da naj bi gradbeno dovoljenje za novomeški del dobili še letos in graditi začeli prihodnje leto.
Glede drugega dela od Osredka do priključka Maline vključno s predorom pod Gorjanci je pristavil, da naj bi zemljišča začeli odkupovati prihodnje leto, nakar bodo zaprosili za gradbeno dovoljenje. Graditi bi začeli leta 2020 in sodobno cestno povezavo do Bele krajine končali leta 2024.
Galerija
