V Novem mestu so pred stavbo frančiškanskega samostana, ki je bil v preteklosti pomemben za razvoj tamkajšnjega šolstva, odkrili skulpturo frančiškana z rastočo knjigo. Pobudo za njeno izdelavo je dal mestni odbor za kulturno dediščino. Skulptura je delo akademskega kiparja Jerneja Malija, denar zanjo so zbrali z donacijami.
Predsednik omenjenega odbora Miha Japelj je za STA povedal, da se želijo z omenjenim kipom oddolžiti redu frančiškanov, ki so se v Novo mesto pred nekaj več kot 550 leti iz Bosne zatekli pred Turki, na njihovo pobudo pa je Novo mesto kot prvo v avstro-ogrski državi dobilo državno gimnazijo.
Japelj je poudaril, da je zgodovina novomeških frančiškanov tudi zgodovina Novega mesta in da samostan hrani bogat arhiv mestne in okoliške kronike. Novomeški frančiškani so živeli z ljudmi in so pomembni zaradi pastoralne dejavnosti, vzgoje, izobraževanja, kulture in mestnega razvoja, je dejal.
Za izdelavo omenjene skulpture so do zdaj s prispevki novomeških podjetij in drugih donatorjev zbrali približno 30.000 evrov, nekaj potrebnega denarja pa bodo še morali zbrati, je še dodal Japelj.
Zgodovinsko vlogo frančiškanov pri kulturnem razvoju Novega mesta je orisal slavnostni govornik, akademik in novomeški rojak Milček Komelj. Slavnostnega odkritja sta se udeležila tudi novomeški škof Andrej Saje in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Po zgodovinskih podatkih so se frančiškani v Novo mesto zatekli po turških vpadih, še posebej po vpadu leta 1469. Nekaj let pred tem je sicer skupina frančiškanov iz takratne vikarije Bosna v kraju Gradac v Beli krajini postavila samostan, ki so ga Turki omenjenega leta 1469 oropali in požgali.
Frančiškani so nato v Novem mestu sezidali samostan, o čemer priča napis z letnico 1472 nad samostanskimi vrati. Samostan je stopil v ospredje novomeškega šolstva leta 1746, ko je cesarica Marija Terezija v sosednji stavbi ustanovila novomeško gimnazijo, samostanski bratje pa so postali njeni profesorji. Ti so novomeško gimnazijo vodili do leta 1870, ko jo je prevzela država.
V samostanu danes stalno živijo štirje bratje, svoj čas je tam bivalo tudi do 30 frančiškanov.