Na sedežu izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje v Novem mestu je do 17. junija na ogled predstavitev novega regijskega načrta zaščite in reševanja ob regijski železniški nesreči. Načrt prinaša niz protokolov, kako morajo pristojni ravnati in se odzivati v primeru železniških nesreč na Dolenjskem, so na omenjeni izpostavi pojasnili za STA.
Gre za popis postopkov, ukrepov, obveščanja in sodelujočih ob regijskih večjih ali manjših železniških nesrečah.
Ker pri nesrečah ne morejo predvideti, kdaj in kje se bodo zgodile, morajo biti nanje pripravljeni kadarkoli. Pri tem pa morajo biti vnaprej dogovorjeni o obveščanju in aktiviranju sil za zaščito, reševanje ter pomoč od prvega obvestila naprej, so dodali.
Regijski načrt zaščite in reševanja ob železniški nesreči je izdelan na podlagi ocene ogroženosti zaradi železniške nesreče na Dolenjskem in državnega načrta zaščite in reševanja ob železniški nesreči ter skladno z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja ter uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Na Dolenjskem imajo sicer opraviti z enotirno železniško progo, kjer je srečevanje vlakov nemogoče oz. posebej urejeno, izziv pa predstavlja tudi zastareli in ozek skoraj dvokilometrski semiški železniški predor. Med nesrečami so sicer možni iztirjenje, požar, potres in druge možnosti.
Predstavitev omenjenega načrta je možna po predhodni najavi, so še povedali na novomeški izpostavi uprave za zaščito in reševanje.
Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje na Dolenjskem potekajo samo regionalne proge, in sicer nekaj več kot 124-kilometrska proga od meje s Hrvaško pri Metliki oz. Metlika-Novo mesto-Ljubljana, nekaj več kot 31-kilometrska proga Sevnica-Trebnje in 8,5-kilometrska proga za tovorni promet Novo mesto-Straža.
Železniške proge v RS potekajo skozi 86 predorov, štirje so daljši od enega kilometra. Na Dolenjskem je tak le semiški predor. Na progi Ljubljana-Novo mesto-Metlika je nezavarovanih več kot 100 nivojskih prehodov proge, na progi Sevnica-Trebnje pa več kot 40.
Za železniško nesrečo je značilno, da se običajno zgodi brez opozorila in nepričakovano. Lahko je veliko mrtvih in ranjenih. Tovrstne nesreče pritegnejo tudi pozornost medijev in povzročajo psihološke težave pri preživelih, reševalcih in svojcih.
Glavni vzroki železniške nesreče so človeški dejavnik, tehnični in drugi vzroki v sistemu železniške infrastrukture, naravne in druge nesreče in teroristični napad. Do železniške nesreče lahko pride tudi zaradi trčenja ali naleta vlakov, iztirjenja vlakov, požara na vlaku ali v okolici proge, eksplozije na vlaku in poškodb na progi zaradi nasutja kamenja, plazov in poplav, še navaja omenjeni načrt.