V Mrzli dolini na jugozahodnem obrobju Novega mesta, ob kateri je zadnja leta zraslo večje stanovanjsko naselje, tamkajšnji prebivalci pa se že zdaj radi sprehajajo po njej, naj bi z minimalnimi posegi v prihodnjih predvidoma treh do štirih letih uredili večji mestni park. Poskrbeti nameravajo tudi za vrtičkarje, je napovedal župan Gregor Macedoni.
Macedoni je ob nedavni predstavitvi krajinsko-arhitekturnih predlogov za urejanje mestnega parka Mrzla dolina, ki so jih v okviru seminarja pripravili študenti 3. letnika krajinske arhitekture na ljubljanski biotehniški fakulteti, za STA povedal, da gre za večje območje ob največji novomeški stanovanjski soseski, ki ga številni že uporabljajo za sprehode in rekreacijo.
S prispevkom študentov in njihovimi 11 predlogi želijo s svežimi in neobremenjenimi pogledi začrtati nadaljnjo pot za to območje. Ko se bo končna slika zbistrila, bodo park v prihodnjih letih začeli tudi urejati, končno podobo pa bi lahko dobil v treh do štirih letih.
Na novomeški občini se sicer zavedajo pomena javnih parkovnih površin. V mestni park v Mrzli dolini, ki bi se raztezal do Šipčevega hriba, pa nameravajo z mislijo na delno samooskrbo umestiti tudi t. i. urbane vrtove oz. zelenjavne vrtičke, je še dodal novomeški župan.
Podsekretar za prostorsko načrtovanje oddelka za okolje in prostor Mestne občine Novo mesto Izidor Jerala je pristavil, da ima Novo mesto obsežne zelene površine že v Portovalu, Ragovem logu, na Marofu in drugje, območje od Krkinega obrežja, prek zelenih površin v Mrzli dolini in vse do Šipčevega hriba pa leži neposredno ob naselju z več tisoč prebivalci.
Ker ga okoličani že obiskujejo, bi ga radi uredili in hkrati dosegli, da bi naravno okolje čim manj okrnili. Poskrbeli bi radi za "urbano vrtnarjenje in vse druge rabe v obliki prvega velikega mestnega parka", je pojasnil.
Kako se bo odvijalo naprej, sicer še ne morejo povedati, prav tako ne, za kakšno naložbo naj bi šlo. Začeli naj bi v okolici Osnovne šole Drska in nadaljevali na zelenicah pri stanovanjskih blokih v Mrzli dolini in na Brodu. Zamisli nameravajo prenesti v prostorski načrt in se urejanja lotiti stopenjsko, je Jerala še napovedal za STA.
Omenjeni študentski seminar je potekal pod mentorstvom docentke Darje Matjašec in asistenta Nejca Florjanca. Matjaščeva je dejala, da so se ukvarjali z območjem z zelenimi in kmetijskimi površinami ob gozdu na robu stanovanjske soseske s 5000 prebivalci. Njihovo število bo v kratkem poraslo na približno 6000.
Iskali so sicer rešitve, kako uskladiti varovanje narave in potrebe prebivalstva. Želja občine so bili t. i. urbani vrtovi, ker gre za obsežno območje, ki ga okoličani že uporabljajo za sprehode in rekreacijo, pa so vse navedeno skušali vključiti in upoštevati.
Njihova glavna tema je bila, da te posamezne dejavnosti ne načrtujejo kot "izključne rabe", temveč prepleteno. Matjaščeva je za STA povedala še, da izdelane študentske rešitve za občino niso obvezujoče in da se bo ta morala načrtovanja parka lotiti celovito.