V Belokranjskem muzeju v Metliki bodo jutri ob 19. uri odprli gostujočo razstavo Vinceremo - okupacijske meje v Beli krajini 1941-1945, ki je del raziskovalnega projekta Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! Odprl jo bo vodja raziskovalnega projekta, zgodovinar Božo Repe. Razstava bo na ogled do 25. aprila.
Razstava želi prikazati, kako so okupacijske meje med drugo svetovno vojno zarezale v življenje v Beli krajini, so sporočili iz muzeja.
Okupacijska meja med fašistično Italijo in ustaško Neodvisno državo Hrvaško je namreč potekala po meji okraja Črnomelj, od Trdinovega vrha po grebenu Gorjancev do Kolpe pri Božakovem, nato pa po tej reki navzgor do Predgrada, so pojasnili.
Dodali so, da so Italijani za varovanje meje s Hrvaško na Gorjancih nameravali zgraditi pas z žično ograjo in bunkerji. Ob Kolpi navzgor naj te ne bi bilo, ampak samo utrjeni mostovi in drugi objekti.
Italijani so nato do svoje kapitulacije uspeli zgraditi le pet bunkerjev pri Metliki. Meja je močno prizadele predvsem kmete, ki so imeli zemljo na obeh straneh, po drugi strani pa je belokranjske prebivalce s pravoslavnimi koreninami oziroma tako imenovane Žumberčane varovala pred ustaškimi napadi s Hrvaške.
Ker se je v Beli krajini hitro razvilo močno partizansko gibanje, so Italijani od srede leta 1942 zapustili manjše postojanke, ohranili so jih v večjih krajih in ob meji na Kolpi. Metliko so v celoti obdali z žico, v več krajih pa so utrdili nekaj hiš, zgradili bunkerje in postojanke obdali z žico. Tako tudi v Ziljah, ki so na razstavi posebej predstavljene.
Po italijanski kapitulaciji septembra 1943 je Bela krajina postala svobodno ozemlje, do konca vojne pa jo je doletelo le še nekaj posameznih vdorov Nemcev in ustašev.
"Dandanes se same po sebi ponujajo primerjave med nekdanjo okupacijsko mejo in sedanjo ograjeno in ožičeno mejo z Republiko Hrvaško, še posebej ob reki Kolpa," so še zapisali v Belokranjskem muzeju.
Pri nastanku razstave so sodelovali ljubljanska Filozofska fakulteta, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Kulturni center Semič, Belokranjski muzej Metlika, Mestna zbirka Črnomelj, Muzej novejše zgodovine Slovenije in ARRS Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.