MLM, mariborska livarna, stečaj, delavci Svet24.si

Odpuščanja: Katera podjetja so se odločila za ...

turist_2 Svet24.si

Turist v Hitlerjevem rajhu

jaroslav haščak Necenzurirano

Bobinac, Smrekar in Mijatović prodajajo Športno ...

upravna enota tobacna sr Reporter.si

Tobačna je zlata jama za tega bogatega Slovenca: ...

doncic Ekipa

Dončić je tako odgovoril vsem kritikom, ki ga ...

Avstralski načrt predstavlja eno najstrožjih Revija Stop

Družabna omrežja samo za starejše od 16 let!

thompson doncic Ekipa

Prizori, ki jih v NBA še ni bilo: Tako so v San ...

Novice Metlika

V Metliki razstava o zadnjih protestantih

Piše: STA

Čas objave:
19.10.2017 12:17

V Belokranjskem muzeju v Metliki bodo drevi ob 18. uri odprli zgodovinsko razstavo Protestantizem v Metliki 1559-1617.

Pripravili so jo ob 400-letnici zagovora tamkajšnjih zadnjih petih protestantov in 500-letnici protestantizma. Avtor razstave, ki bo na ogled do 2. maja prihodnje leto, in spremljajoče publikacije je zgodovinar Janez Weiss.

Kot je povedal Weiss, jedro razstave, ki so jo posvetili 400-letnici zagovora zadnjih metliških protestantov pred ljubljanskim sodiščem, predstavlja pregled celotnega pojava protestantizma oziroma reformacije v Metliki.

Razstava se sicer začne s prikazom podobe in stanja Cerkve na Metliškem v 16. stoletju. Nato obravnava sledove tamkajšnjih prvih protestantov in opiše ter poudari posamezne predstavnike tega verskega gibanja oziroma predikante, ki so bili nosilci idej reformacije. Med temi je opozoril na osrednjega predstavnika protestantizma na Metliškem Gregorja Vlahoviča (1523-1581).

Razstava se nadaljuje s prikazom širjenja protestantizma med plemstvom, meščanstvom in podložniškim kmetstvom, med katerim je to gibanje tudi našlo privržence. V zaključnem delu pa se dotika protireformacije in "izrinjenja" protestantizma iz mesta, ki sovpada s preostalo Slovenijo.

Posebnost Metlike pri tem je, da je tam leta 1615 še vedno živelo 40 posameznikov, osumljenih protestantizma, medtem, ko so v Ljubljani živeli le štirje takšni sodobniki. Sicer pa razstava oživlja spomin na te pogumne Belokranjce, je še povedal Weiss.



Kot je zapisal v omenjeni publikaciji, so Metličani ob obisku škofa Hrena marca 1602 prestopili nazaj v katolicizem. Glavnina je prisegla katoliški veroizpovedi, od nekdaj velike protestantske skupnosti pa so ostali le drobci.

Na osrednje organe mestne avtonomije so se pod knežjim pritiskom vrnili katoliki, iz Metlike pa so pred ljubljansko škofovsko sodišče na zagovor 26. oktobra 1615 pozvali posameznike, osumljene protestantizma.

"Pred škofom je moralo zvestobo edini odrešujoči katoliški veri priseči kar 40 Metličanov, kar je bilo največ na Kranjskem. Upravičeno je tudi sklepati, da je bila Metlika ob začetku 17. stoletja najbolj protestantsko mesto v deželi."

Zadnjih pet osumljenih metliških protestantov, Jurij Goloberič, Andrej Jurašič in njegova žena Helena, Ivan Škurjanc ter Martin Šalkovič, pa se je zagovarjalo leta 1617, ko med kranjskim meščanstvom protestantizma praktično ni bilo več, še navaja Weissov zapis.